Brazilija

Predstavitev gospodarstva Brazilije

Predstavitev države

Uradni naziv República Federativa do Brasil / Zvezna republika Brazilija
Mednarodna oznaka BR/BRA
Glavno mesto Brasilia
Velikost (km2) 8.547.400
Prebivalci (mio) 213,3
Uradni jezik Portugalski. Več o poslovnem sporazumevanju 
Vera Rimo-katoliki (64,6 %), protestanti (22,2 %)
Denarna enota Brazilski real (BRL)
Čas Slovenija-4 do -7 ur. Poslovni čas
Klicna številka +55


 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Sao Paulo 11.400.000
Rio de Janeiro 6.400.000
Salvador 2.700.000
Brasilia 2.600.000
Fortaleza 2.500.000
Belo Horizonte 2.400.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna republika

Pravni sistem:

Vsaka država ima svoj pravosodni sistem. Zvezna država ima sistem sodišč za reševanje sporov med državami in zadev, ki niso v pristojnosti državnih sodišč.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni nacionalni kongres: Senat (zgornji dom) ima 81 sedežev s predstavniki 26 držav ter zvezno okrožje Brasilia; Poslanska zbornica (spodnji dom) ima 513 neposredno izvoljenih članov. Vsaka država in okrožje Brasília je zakonodajalec.

Volitve:

Predsedniške, kongresne in državne volitve potekajo vsake štiri leta, zadnje so bile 7. oktobra 2018 (prvi krog) in 28. oktobra 2018 (drugi krog). V drugem krogu je zmagal desničarski populist Jair Bolsonaro, ki je prejel 55,13 % glasov. Njegov levičarski protikandidat Fernando Haddad je prejel 44,87 % glasov.  Naslednje predsedniške, kongresne in državne volitve bodo oktobra 2022.

Vodstvo države:

Izvoljeni predsednik, ki nadzoruje proračun.

Izvršilna oblast:

Vlado vodi Jair Bolsonaro (od 1. januarja 2019).


Brazilija je članica ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of the Americas) in MERCOSUR zveze. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Brazilija je tudi članica OECD (The Organisation for Economic Co-operation and Development) in WTO (World Trade Organization).

Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved
 

Statistični indikatorji  za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 216,3 214,8 213,3 211,8 210,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 25 25
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.521,7 1.445,8 1.345,6 1.270,0 1.671,9
 BDP per capita (v EUR): 7.035 6.730 6.308 6.000 7.955
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 3.146,2 3.021,1 2.890,0 2.772,8 2.892,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 14.543 14.061 13.554 13.096 13.759
 Rast BDP (v %): 1,6 0,3 4,8 -4,2 1,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 10,5 11,5 12,7 14,2 11,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 4,4 7,6 8,3 3,2 3,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -247,1 -230,6 -209,4 -156,4 -177,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 268,2 257,7 240,0 184,8 201,6
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 0,7 1,5 4,9 -2,2 -2,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,6 6,7 12,3 -10,2 1,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 60,5 55,0 39,2 33,2 60,4
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 9,8+ 61,8 48,3 51,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 36,2+ 224,4 174,6 172,0
Stopnja tveganja države (op): / 50 50 50 51
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / / 124 109



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Minimalna bruto mesečna plača se je decembra 2021 dvignila na 1.212 BRL, kar je približno  190,03 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača se je novembra 2021 znižala na 2.373 BRL ali približno  372,06 EUR.
 
Vrednosti BRL so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 3,1 1,3 1,9 1,8
Rast javne potrošnje 1,5 2,1 1,5 2,1
Rast investicij -11,9 1,0 3,0 2,5
 


(*) EIU napoved.
 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Brazilija je v letu 2020 uvozila za 145,6 mlrd EUR, izvozila pa za 196 mlrd blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 50,4 mlrd EUR. V letu 2020 je Brazilija največ izvažala oljna semena, rudnine, mineralna goriva, meso ter sladkor. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Kitajska, kamor so izvozili 32,4 % od celotnega izvoza. Drugi pomembnejši izvozni trgi v letu 2020 so še ZDA, Argentina, Nizozemska in Kanada. Uvažali so največ strojno, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, organske kemikalije in vozila. Največ so v letu 2020 uvozili iz Kitajske (21,9 % od celotnega uvoza), ZDA, Nemčije, Argentine in Južne Koreje.
 

Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 14,9 Oljna semena in plodovi 13,9
Električna in elektronska oprema 13,6 Rude, žlindre in pepeli 13,8
Mineralna goriva, olja 9,8 Mineralna goriva, olja 11,9
Organski kemijski proizvodi 6,6 Meso in užitni klavnični proizvodi 7,6
Vozila 6,2 Sladkorji in izdelki iz sladkorja 4,3
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 21,9 Kitajska 32,4
ZDA 17,8 ZDA 10,3
Nemčija 5,9 Argentina 4,1
Argentina 5,0 Nizozemska 3,2
Južna Koreja 2,8 Kanada 2,0
Slovenija (67. mesto) 0,1 Slovenija (58. mesto) 0,2

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2018 znašale 579,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 16,7 %. Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2018 znašale 194,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 7,4 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 340,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Španija. Največ investicij je na področju kovin in komunikacij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 72.959,6
Nemčija 29.993,4
Španija 25.675,4
Združeno kraljestvo 25.384,6
Italija 22.172,4
Druge države 164.590,2
Skupaj 340.775,4
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Kovine 55.232,6
Komunikacije 41.407,2
Finančne storitve 36.755,6
Obnovljivi viri energije 30.494,3
Kemikalije 12.480,7
Drugi sektorji 164.405,0
Skupaj 340.775,4
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Fiat Chrysler Automobiles (Fiat) 9.893,4
General Motors (GM) 4.371,1
Volkswagen 2.996,3
Nestle 1.310,1
Santander Group 1.136,0
Cargill 734,2
IBM 443,4

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
 


Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo