Brazilija 
Predstavitev gospodarstva Brazilije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
República Federativa do Brasil / Zvezna republika Brazilija BR / BRA Brasilia 8.547.400 208,8 (ocena 2018) Portugalski Rimskokatoliška 64,6 %, protestantska 22,2 % 7.559 EUR (2018) Brazilski real (BRL) Slovenija - 4 do - 7 + 55 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sao Paulo | 11.400.000 |
| Rio de Janeiro | 6.400.000 |
| Salvador | 2.700.000 |
| Brasilia | 2.600.000 |
| Fortaleza | 2.500.000 |
| Belo Horizonte | 2.400.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika |
|
Pravni sistem: |
Vsaka država ima svoj pravosodni sistem. Zvezna država ima sistem sodišč za reševanje sporov med državami in zadev, ki niso v pristojnosti državnih sodišč. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni nacionalni kongres: Senat (zgornji dom) ima 81 sedežev s predstavniki 26 držav ter zvezno okrožje Brasilia; Poslanska zbornica (spodnji dom) ima 513 neposredno izvoljenih članov. Vsaka država in okrožje Brasília je zakonodajalec. |
|
Volitve: |
Predsedniške, kongresne in državne volitve potekajo vsake štiri leta, zadnje so bile 7. oktobra 2018 (prvi krog) in 28. oktobra 2018 (drugi krog). V drugem krogu je zmagal desničarski populist Jair Bolsonaro, ki je prejel 55,13 % glasov. Njegov levičarski protikandidat Fernando Haddad je prejel 44,87 % glasov. Naslednje predsedniške, kongresne in državne volitve bodo oktobra 2022. |
|
Vodstvo države: |
Izvoljeni predsednik, ki nadzoruje proračun. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi Jair Bolsonaro (od 1. januarja 2019). |
Brazilija je članica ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of the Americas) in MERCOSUR zveze. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Brazilija je tudi članica OECD (The Organisation for Economic Co-operation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Gospodarska politika vlade
Ustava Brazilije je leta 1988 določila ugodnosti in pravice, ki so od takrat prispevale k podvojitvi izdatkov države na več kot 20 % BDP. Kongres je odobril zvezno zgornjo mejo porabe, odobriti pa mora še dopolnilne reforme socialne varnosti, da bi zaustavil dvig deleža javnega dolga, ki trenutno znaša skoraj 80 %. Visok javni dolg povzročajo nedisciplinirana fiskalna politika in vpliv gospodarske recesije, ki je nastala v času predsednice Rousseff. Centralna banka Banco Central do Brasil je marca 2018 znižala obrestno mero SELIC (Sistema Especial de Liquidação e Custodia) s 14,25 % na 6,5 %.
Nova vlada pod vodstvom Bolsonara podpira ekonomsko politiko prostega trga in privatizacije, čeprav vlada še ni določila vseh podrobnosti svojega gospodarskega programa.
Stopnja inflacije je v letu 2018 znašala 3,7 %. V letu 2019 naj bi znašala 3,8 %. Za leto 2020 in 2021 je napovedana 3,9 % oz. 3,8 % inflacija.
Stopnja nezaposlenosti je v letu 2018 znašala 12,2 %. V letu 2019 naj bi znašala 11,4 %, v letih 2020 in 2021 pa 10 % oz. 10,6 %.
Povprečna bruto mesečna plača v Braziliji je decembra 2018 znašala 538,85 EUR, minimalna plača pa 238 EUR.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Poglejte si tudi: