Brazilija 
Predstavitev gospodarstva Brazilije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
República Federativa do Brasil / Zvezna republika Brazilija BR / BRA Brasilia 8.547.400 211,8 Portugalski Rimskokatoliška 64,6 %, protestantska 22,2 % 7.813 EUR (2019) Brazilski real (BRL) Slovenija - 4 do - 7 + 55 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sao Paulo | 11.400.000 |
| Rio de Janeiro | 6.400.000 |
| Salvador | 2.700.000 |
| Brasilia | 2.600.000 |
| Fortaleza | 2.500.000 |
| Belo Horizonte | 2.400.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika |
|
Pravni sistem: |
Vsaka država ima svoj pravosodni sistem. Zvezna država ima sistem sodišč za reševanje sporov med državami in zadev, ki niso v pristojnosti državnih sodišč. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni nacionalni kongres: Senat (zgornji dom) ima 81 sedežev s predstavniki 26 držav ter zvezno okrožje Brasilia; Poslanska zbornica (spodnji dom) ima 513 neposredno izvoljenih članov. Vsaka država in okrožje Brasília je zakonodajalec. |
|
Volitve: |
Predsedniške, kongresne in državne volitve potekajo vsake štiri leta, zadnje so bile 7. oktobra 2018 (prvi krog) in 28. oktobra 2018 (drugi krog). V drugem krogu je zmagal desničarski populist Jair Bolsonaro, ki je prejel 55,13 % glasov. Njegov levičarski protikandidat Fernando Haddad je prejel 44,87 % glasov. Naslednje predsedniške, kongresne in državne volitve bodo oktobra 2022. |
|
Vodstvo države: |
Izvoljeni predsednik, ki nadzoruje proračun. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi Jair Bolsonaro (od 1. januarja 2019). |
Brazilija je članica ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of the Americas) in MERCOSUR zveze. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Brazilija je tudi članica OECD (The Organisation for Economic Co-operation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
V kratkoročni vladni politiki je v ospredju zajezitev pandemije korona virusa in pomoč gospodarstvu, kar pomeni precejšnje denarne in fiskalne prilagoditve. V letu 2021 bo pozornost vlade namenjena konsolidaciji javnih financ, glede na visok in naraščajoč delež javnega dolga v BDP, ki trenutno predstavlja 86 %.
Vse bolj narašča tveganje, da se fiskalni red po pandemiji ne bo vzpostavil, kar bo povzročilo pomisleke glede vzdržnosti dolga ter višjo inflacijo in obrestne mere, kot kažejo trenutne napovedi.
Razprave o strukturnih reformah bodo v letu 2020 verjetno v senci novembrske občinske volilne kampanje, leto 2021 pa bo tretje leto v brazilskem štiriletnem volilnem ciklusu, kar tudi ni najbolj ugodno obdobje za ambiciozne reforme. EIU kljub temu do sredine leta 2021 pričakuje splošno davčno reformo in poenostavitev davkov, kar bo vključevalo spremembe davčnih stopenj in morda tudi uvedbo novega davka na plačila za financiranje znižanja davka na plače.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Poglejte si tudi:
