Brazilija 
Predstavitev gospodarstva Brazilije
Predstavitev države
| Uradni naziv | República Federativa do Brasil / Zvezna republika Brazilija |
| Mednarodna oznaka | BR/BRA |
| Glavno mesto | Brasilia |
| Velikost (km2) | 8.547.400 |
| Prebivalci (mio) | 213,3 |
| Uradni jezik | Portugalski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (64,6 %), protestanti (22,2 %) |
| Denarna enota | Brazilski real (BRL) |
| Čas | Slovenija -4 do -7 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +55 |
Prebivalstvo Brazilije
Brazilija ima 213,3 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sao Paulo | 11.400.000 |
| Rio de Janeiro | 6.400.000 |
| Salvador | 2.700.000 |
| Brasilia | 2.600.000 |
| Fortaleza | 2.500.000 |
| Belo Horizonte | 2.400.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika |
|
Pravni sistem: |
Vsaka država ima svoj pravosodni sistem. Zvezna država ima sistem sodišč za reševanje sporov med državami in zadev, ki niso v pristojnosti državnih sodišč. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni nacionalni kongres: Senat (zgornji dom) ima 81 sedežev s predstavniki 26 držav ter zvezno okrožje Brasilia; Poslanska zbornica (spodnji dom) ima 513 neposredno izvoljenih članov. Vsaka država in okrožje Brasília je zakonodajalec. |
|
Volitve: |
Predsedniške, kongresne in državne volitve potekajo vsake štiri leta, zadnje so bile 7. oktobra 2018 (prvi krog) in 28. oktobra 2018 (drugi krog). V drugem krogu je zmagal desničarski populist Jair Bolsonaro, ki je prejel 55,13 % glasov. Njegov levičarski protikandidat Fernando Haddad je prejel 44,87 % glasov. Naslednje predsedniške, kongresne in državne volitve bodo oktobra 2022. |
|
Vodstvo države: |
Izvoljeni predsednik, ki nadzoruje proračun. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi Jair Bolsonaro (od 1. januarja 2019). |
Brazilija je članica ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of the Americas) in MERCOSUR zveze. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Brazilija je tudi članica OECD (The Organisation for Economic Co-operation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 216,3 | 214,8 | 213,3 | 211,8 | 210,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 25 | 25 | 25 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.651,8 | 1.566,0 | 1.360,0 | 1.270,3 | 1.672,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 7.635 | 7.288 | 6.375 | 6.000 | 7.955 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.252,7 | 3.134,4 | 2.904,4 | 2.765,8 | 2.893,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 15.042 | 14.594 | 13.613 | 13.061 | 13.768 |
| Rast BDP (v %): | 0,3 | 2,0 | 4,6 | -3,9 | 1,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 9,5 | 9,7 | 11,1 | 14,2 | 11,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,5 | 10,2 | 8,3 | 3,2 | 3,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -268,8 | -249,9 | -209,4 | -156,4 | -177,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 315,5 | 303,8 | 240,1 | 184,8 | 201,6 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 1,7 | 3,6 | 5,8 | -1,8 | -2,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 7,4 | 7,4 | 12,4 | -9,8 | 1,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 73,4 | 66,7 | 39,2 | 33,2 | 60,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 38,4+ | 61,7 | 48,3 | 51,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 88,1+ | 163,7 | 174,6 | 172,0 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 51 | 50 | 50 | 51 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 124 | 109 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je decembra 2021 dvignila na 1.212 BRL, kar je približno 190,03 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača se je novembra 2021 znižala na 2.373 BRL ali približno 372,06 EUR.
Vrednosti BRL so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,1 | 1,3 | 1,9 | 1,8 |
| Rast javne potrošnje | 1,5 | 2,1 | 1,5 | 2,1 |
| Rast investicij | -11,9 | 1,0 | 3,0 | 2,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Brazilija je v letu 2021 izvozila za 240,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 209,4 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 30,6 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Brazilija največ izvažala rude, oljna semena in plodove, nafto in plin, meso ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 izvozili na Kitajsko (31,3 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Argentina, Nizozemska in Čile.
- Brazilija je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, gnojila ter vozila.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (21,7 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Argentina, Nemčija in Indija.
Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,9 | Rude, žlindre in pepeli | 17,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 13,4 | Oljna semena in plodovi | 13,9 |
| Električna in elektronska oprema | 12,6 | Mineralna goriva, olja | 13,7 |
| Gnojila | 6,9 | Meso in užitni klavnični proizvodi | 6,5 |
| Vozila | 6,6 | Železo in jeklo | 5,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 21,7 | Kitajska | 31,3 |
| ZDA | 18,1 | ZDA | 11,2 |
| Argentina | 5,4 | Argentina | 4,2 |
| Nemčija | 5,2 | Nizozemska | 3,3 |
| Indija | 3,1 | Čile | 2,5 |
| Slovenija (71. mesto) | <0,1 | Slovenija (55. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2019 znašale 578,9 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 5,0 %.
- Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2019 znašale 221,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 7,6 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
