Brazilija 
Predstavitev gospodarstva Brazilije
Predstavitev države
| Uradni naziv | República Federativa do Brasil / Zvezna republika Brazilija |
| Mednarodna oznaka | BR/BRA |
| Glavno mesto | Brasilia |
| Velikost (km2) | 8.547.400 |
| Prebivalci (mio) | 209,4 |
| Uradni jezik | Portugalski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (64,6 %), protestanti (22,2 %) |
| Denarna enota | Brazilski real (BRL) |
| Čas | Slovenija -4 do -7 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +55 |
Prebivalstvo Brazilije
Brazilija ima 209,4 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sao Paulo | 11.400.000 |
| Rio de Janeiro | 6.400.000 |
| Salvador | 2.700.000 |
| Brasilia | 2.600.000 |
| Fortaleza | 2.500.000 |
| Belo Horizonte | 2.400.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika |
|
Pravni sistem: |
Vsaka država ima svoj pravosodni sistem. Zvezna država ima sistem sodišč za reševanje sporov med državami in zadev, ki niso v pristojnosti državnih sodišč. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni nacionalni kongres: Senat (zgornji dom) ima 81 sedežev s predstavniki 26 držav ter zvezno okrožje Brasilia; Poslanska zbornica (spodnji dom) ima 513 neposredno izvoljenih članov. Vsaka država in okrožje Brasília je zakonodajalec. |
|
Volitve: |
Predsedniške, kongresne in državne volitve potekajo vsake štiri leta. Zadnje predsedniške volitve so potekale 2. in 30. 10.2022. V drugem krogu je zmagal Luiz Inácio Lula da Silva in tesno premagal dosedanjga predsednika Jaira Bolsonaro. |
|
Vodstvo države: |
Izvoljeni predsednik, ki nadzoruje proračun. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado od 1.1.2023 vodi Luiz Inácio Lula da Silva. |
Brazilija je članica ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of the Americas) in MERCOSUR zveze. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Brazilija je tudi članica OECD (The Organisation for Economic Co-operation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 211,5 | 210,4 | 209,4 | 208,3 | 207,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 25++ | 25 | 26 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 2.241,3 | 2.061,0 | 1.822,6 | 1.394,6 | 1.294,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 10.598 | 9.791 | 8.708 | 6.697 | 6.246 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 4.062,7 | 3.928,8 | 3.685,7 | 2.980,5 | 2.818,4 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 19.212 | 18.670 | 17.607 | 14.306 | 13.605 |
| Rast BDP (v %): | 1,6 | 2,4 | 2,9 | 5,0 | -3,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,6 | 9,1 | 7,9 | 11,1 | 14,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,7 | 4,5 | 9,3 | 8,3 | 3,2 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -287,8 | -265,8 | -281,3 | -209,4 | -156,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 334,1 | 323,3 | 323,2 | 240,1 | 184,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 1,8 | 5,4 | 5,5 | 5,9 | -2,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,4 | 3,9 | 0,8 | 12,0 | -9,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 78,3 | 76,8 | 86,9 | 39,2 | 33,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 35,5+ | 81,4 | 61,7 | 48,3 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 93,9+ | 200,6 | 163,7 | 174,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 49 | 51 | 50 | 50 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 124 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Braziliji
Za delo v Braziliji tujci potrebujejo delovni vizum. Vizumi so lahko stalni ali začasni:
- Stalni vizum (izdan vodjem in vodilnim zaposlenim v podružnicah tujih podjetij v Braziliji. Rok veljavnosti do 5 let.)
- Stalni investitorski vizum (Vizum se izda tujcem, ki so pripravljeni vložiti v brazilsko podjetje najmanj 150.000 USD).
- Začasni vizum (za dobo največ 2 let z možnostjo podaljšanja za enako obdobje. Po obdobju 4 let lahko tujci zaprosijo za stalni vizum).
Brazilski trg dela je zelo konkurenčen in specifičen.
Najugodnejši način za iskanje zaposlitve v Braziliji so neposredne prijave v velika mednarodna ali lokalna podjetja.
Najbolj iskana delovna mesta v Braziliji so finančni in bančni strokovnjaki, strokovnjaki s področja IT in nanotehnologije, gradbeni inženirji ter delavci v naftni industriji.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto mesečna plača v Braziliji se je 1.1.2023 povišala na 1.302 BRL (približno 239,34 EUR).
Povprečna bruto mesečna plača v Braziliji je januarja 2023 znašala 2.754 BRL (približno 506,25 EUR), kar je za 147 BRL (27,02 EUR) več kot prejšnje leto.
Vrednosti BRL so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,3 | 2,4 | 2,0 | 2,1 |
| Rast javne potrošnje | 1,5 | 1,0 | 2,0 | 2,0 |
| Rast investicij | 0,9 | 0,5 | 2,0 | 2,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Brazilija je v letu 2022 izvozila za 323,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 281,4 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 42,2 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Brazilija največ izvažala nafto in plin, oljna semena in plodove, rude, meso ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2022 izvozili na Kitajsko (26,8 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Argentina, Nizozemska in Španija.
- Brazilija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, gnojila ter kemijske proizvode.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (22,3 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Argentina, Nemčija in Indija.
Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 18,2 | Mineralna goriva, olja | 17,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,4 | Oljna semena in plodovi | 14,1 |
| Električna in elektronska oprema | 11,6 | Rude, žlindre in pepeli | 9,7 |
| Gnojila | 9,1 | Meso in užitni klavnični proizvodi | 7,2 |
| Organski kemijski proizvodi | 6,7 | Železo in jeklo | 5,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 22,3 | Kitajska | 26,8 |
| ZDA | 19,0 | ZDA | 11,3 |
| Argentina | 4,8 | Argentina | 4,6 |
| Nemčija | 4,7 | Nizozemska | 3,6 |
| Indija | 3,3 | Španija | 2,9 |
| Slovenija (73. mesto) | <0,1 | Slovenija (60. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2021 znašale 502,3 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala -1,2 %.
- Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2021 znašale 251,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 5,5 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Brazilijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| ZDA | 95.027 |
| Nizozemska | 94.325 |
| Luksemburg | 44.371 |
| Španija | 38.449 |
| Francija | 24.185 |
| Združeno kraljestvo | 16.759 |
| Japonska | 13.203 |
| Čile | 10.665 |
| Kanada | 10.518 |
| Britanski deviški otoki | 8.472v |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Atalaya Luxco Topco Sca | Luksemburg |
| Ina-Holding Schaeffler Gmbh & Co. Kg | Nemčija |
| Wal-Mart Stores, Inc. | ZDA |
| Arcos Dorados Coöperatieve U.A. | Nizozemska |
| Compass Group International Coöperatief W.A. | Nizozemska |
| Sodexo | Francija |
| Telefonica, Sa | Španija |
| Anheuser-Busch Inbev Sa | Belgija |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
