Brazilija 
Predstavitev gospodarstva Brazilije
Predstavitev države
| Uradni naziv | República Federativa do Brasil / Zvezna republika Brazilija |
| Mednarodna oznaka | BR/BRA |
| Glavno mesto | Brasilia |
| Velikost (km2) | 8.547.400 |
| Prebivalci (mio) | 212 |
| Uradni jezik | Portugalski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (64,6 %), protestanti (22,2 %) |
| Denarna enota | Brazilski real (BRL) |
| Čas | Slovenija -4 do -7 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +55 |
Prebivalstvo Brazilije
Brazilija ima 212 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sao Paulo | 11.400.000 |
| Rio de Janeiro | 6.400.000 |
| Salvador | 2.700.000 |
| Brasilia | 2.600.000 |
| Fortaleza | 2.500.000 |
| Belo Horizonte | 2.400.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika |
|
Pravni sistem: |
Vsaka država ima svoj pravosodni sistem. Zvezna država ima sistem sodišč za reševanje sporov med državami in zadev, ki niso v pristojnosti državnih sodišč. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni nacionalni kongres: Senat (zgornji dom) ima 81 sedežev s predstavniki 26 držav ter zvezno okrožje Brasilia; Poslanska zbornica (spodnji dom) ima 513 neposredno izvoljenih članov. Vsaka država in okrožje Brasília je zakonodajalec. |
|
Volitve: |
Predsedniške, kongresne in državne volitve potekajo vsake štiri leta. Zadnje predsedniške volitve so potekale 2. in 30. 10.2022. V drugem krogu je zmagal Luiz Inácio Lula da Silva in tesno premagal dosedanjga predsednika Jaira Bolsonaro. |
|
Vodstvo države: |
Izvoljeni predsednik, ki nadzoruje proračun. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado od 1.1.2023 vodi Luiz Inácio Lula da Silva. |
Brazilija je članica ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of the Americas) in MERCOSUR zveze. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Brazilija je tudi članica OECD (The Organisation for Economic Co-operation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 216,3 | 214,8 | 213,3 | 211,8 | 210,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 25 | 25 | 25 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.651,8 | 1.566,0 | 1.360,0 | 1.270,3 | 1.672,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 7.635 | 7.288 | 6.375 | 6.000 | 7.955 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.252,7 | 3.134,4 | 2.904,4 | 2.765,8 | 2.893,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 15.042 | 14.594 | 13.613 | 13.061 | 13.768 |
| Rast BDP (v %): | 0,3 | 2,0 | 4,6 | -3,9 | 1,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 9,5 | 9,7 | 11,1 | 14,2 | 11,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,5 | 10,2 | 8,3 | 3,2 | 3,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -268,8 | -249,9 | -209,4 | -156,4 | -177,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 315,5 | 303,8 | 240,1 | 184,8 | 201,6 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 1,7 | 3,6 | 5,8 | -1,8 | -2,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 7,4 | 7,4 | 12,4 | -9,8 | 1,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 73,4 | 66,7 | 39,2 | 33,2 | 60,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 65,2+ | 61,7 | 48,3 | 51,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 162,6+ | 163,7 | 174,6 | 172,0 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 51 | 50 | 50 | 51 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 124 | 109 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2022 (posodobljeno jan 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Delo v Braziliji
Za delo v Braziliji tujci potrebujejo delovni vizum. Vizumi so lahko stalni ali začasni:
- Stalni vizum (izdan vodjem in vodilnim zaposlenim v podružnicah tujih podjetij v Braziliji. Rok veljavnosti do 5 let.)
- Stalni investitorski vizum (Vizum se izda tujcem, ki so pripravljeni vložiti v brazilsko podjetje najmanj 150.000 USD).
- Začasni vizum (za dobo največ 2 let z možnostjo podaljšanja za enako obdobje. Po obdobju 4 let lahko tujci zaprosijo za stalni vizum).
Brazilski trg dela je zelo konkurenčen in specifičen.
Najugodnejši način za iskanje zaposlitve v Braziliji so neposredne prijave v velika mednarodna ali lokalna podjetja.
Najbolj iskana delovna mesta v Braziliji so finančni in bančni strokovnjaki, strokovnjaki s področja IT in nanotehnologije, gradbeni inženirji ter delavci v naftni industriji.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto mesečna plača v Braziliji se je 1.1.2023 povišala na 1.302 BRL (približno 239,34 EUR).
Povprečna bruto mesečna plača v Braziliji je januarja 2023 znašala 2.754 BRL (približno 506,25 EUR), kar je za 147 BRL (27,02 EUR) več kot prejšnje leto.
Vrednosti BRL so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,1 | 1,3 | 1,9 | 1,8 |
| Rast javne potrošnje | 1,5 | 2,1 | 1,5 | 2,1 |
| Rast investicij | -11,9 | 1,0 | 3,0 | 2,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Brazilija je v letu 2021 izvozila za 240,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 209,4 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 30,6 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Brazilija največ izvažala rude, oljna semena in plodove, nafto in plin, meso ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 izvozili na Kitajsko (31,3 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Argentina, Nizozemska in Čile.
- Brazilija je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, gnojila ter vozila.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (21,7 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Argentina, Nemčija in Indija.
Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,9 | Rude, žlindre in pepeli | 17,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 13,4 | Oljna semena in plodovi | 13,9 |
| Električna in elektronska oprema | 12,6 | Mineralna goriva, olja | 13,7 |
| Gnojila | 6,9 | Meso in užitni klavnični proizvodi | 6,5 |
| Vozila | 6,6 | Železo in jeklo | 5,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 21,7 | Kitajska | 31,3 |
| ZDA | 18,1 | ZDA | 11,2 |
| Argentina | 5,4 | Argentina | 4,2 |
| Nemčija | 5,2 | Nizozemska | 3,3 |
| Indija | 3,1 | Čile | 2,5 |
| Slovenija (71. mesto) | <0,1 | Slovenija (55. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2019 znašale 578,9 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 5,0 %.
- Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2019 znašale 221,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 7,6 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
