Brazilija 
Predstavitev gospodarstva Brazilije
Predstavitev države
| Uradni naziv | República Federativa do Brasil / Zvezna republika Brazilija |
| Mednarodna oznaka | BR/BRA |
| Glavno mesto | Brasilia |
| Velikost (km2) | 8.547.400 |
| Prebivalci (mio) | 213,3 |
| Uradni jezik | Portugalski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (64,6 %), protestanti (22,2 %) |
| Denarna enota | Brazilski real (BRL) |
| Čas | Slovenija-4 do -7 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +55 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sao Paulo | 11.400.000 |
| Rio de Janeiro | 6.400.000 |
| Salvador | 2.700.000 |
| Brasilia | 2.600.000 |
| Fortaleza | 2.500.000 |
| Belo Horizonte | 2.400.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika |
|
Pravni sistem: |
Vsaka država ima svoj pravosodni sistem. Zvezna država ima sistem sodišč za reševanje sporov med državami in zadev, ki niso v pristojnosti državnih sodišč. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni nacionalni kongres: Senat (zgornji dom) ima 81 sedežev s predstavniki 26 držav ter zvezno okrožje Brasilia; Poslanska zbornica (spodnji dom) ima 513 neposredno izvoljenih članov. Vsaka država in okrožje Brasília je zakonodajalec. |
|
Volitve: |
Predsedniške, kongresne in državne volitve potekajo vsake štiri leta, zadnje so bile 7. oktobra 2018 (prvi krog) in 28. oktobra 2018 (drugi krog). V drugem krogu je zmagal desničarski populist Jair Bolsonaro, ki je prejel 55,13 % glasov. Njegov levičarski protikandidat Fernando Haddad je prejel 44,87 % glasov. Naslednje predsedniške, kongresne in državne volitve bodo oktobra 2022. |
|
Vodstvo države: |
Izvoljeni predsednik, ki nadzoruje proračun. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi Jair Bolsonaro (od 1. januarja 2019). |
Brazilija je članica ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of the Americas) in MERCOSUR zveze. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Brazilija je tudi članica OECD (The Organisation for Economic Co-operation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 216,3 | 214,8 | 213,3 | 211,8 | 210,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 25 | 25 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.521,7 | 1.445,8 | 1.345,6 | 1.270,0 | 1.671,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 7.035 | 6.730 | 6.308 | 6.000 | 7.955 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.146,2 | 3.021,1 | 2.890,0 | 2.772,8 | 2.892,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 14.543 | 14.061 | 13.554 | 13.096 | 13.759 |
| Rast BDP (v %): | 1,6 | 0,3 | 4,8 | -4,2 | 1,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 10,5 | 11,5 | 12,7 | 14,2 | 11,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,4 | 7,6 | 8,3 | 3,2 | 3,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -247,1 | -230,6 | -209,4 | -156,4 | -177,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 268,2 | 257,7 | 240,0 | 184,8 | 201,6 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 0,7 | 1,5 | 4,9 | -2,2 | -2,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,6 | 6,7 | 12,3 | -10,2 | 1,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 60,5 | 55,0 | 39,2 | 33,2 | 60,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 9,8+ | 61,8 | 48,3 | 51,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 36,2+ | 224,4 | 174,6 | 172,0 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 50 | 50 | 50 | 51 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 124 | 109 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je decembra 2021 dvignila na 1.212 BRL, kar je približno 190,03 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača se je novembra 2021 znižala na 2.373 BRL ali približno 372,06 EUR.
Vrednosti BRL so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,1 | 1,3 | 1,9 | 1,8 |
| Rast javne potrošnje | 1,5 | 2,1 | 1,5 | 2,1 |
| Rast investicij | -11,9 | 1,0 | 3,0 | 2,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Brazilija je v letu 2020 uvozila za 145,6 mlrd EUR, izvozila pa za 196 mlrd blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 50,4 mlrd EUR. V letu 2020 je Brazilija največ izvažala oljna semena, rudnine, mineralna goriva, meso ter sladkor. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Kitajska, kamor so izvozili 32,4 % od celotnega izvoza. Drugi pomembnejši izvozni trgi v letu 2020 so še ZDA, Argentina, Nizozemska in Kanada. Uvažali so največ strojno, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, organske kemikalije in vozila. Največ so v letu 2020 uvozili iz Kitajske (21,9 % od celotnega uvoza), ZDA, Nemčije, Argentine in Južne Koreje.
Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 14,9 | Oljna semena in plodovi | 13,9 |
| Električna in elektronska oprema | 13,6 | Rude, žlindre in pepeli | 13,8 |
| Mineralna goriva, olja | 9,8 | Mineralna goriva, olja | 11,9 |
| Organski kemijski proizvodi | 6,6 | Meso in užitni klavnični proizvodi | 7,6 |
| Vozila | 6,2 | Sladkorji in izdelki iz sladkorja | 4,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 21,9 | Kitajska | 32,4 |
| ZDA | 17,8 | ZDA | 10,3 |
| Nemčija | 5,9 | Argentina | 4,1 |
| Argentina | 5,0 | Nizozemska | 3,2 |
| Južna Koreja | 2,8 | Kanada | 2,0 |
| Slovenija (67. mesto) | 0,1 | Slovenija (58. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2018 znašale 579,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 16,7 %. Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2018 znašale 194,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 7,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 340,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Španija. Največ investicij je na področju kovin in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 72.959,6 |
| Nemčija | 29.993,4 |
| Španija | 25.675,4 |
| Združeno kraljestvo | 25.384,6 |
| Italija | 22.172,4 |
| Druge države | 164.590,2 |
| Skupaj | 340.775,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Kovine | 55.232,6 |
| Komunikacije | 41.407,2 |
| Finančne storitve | 36.755,6 |
| Obnovljivi viri energije | 30.494,3 |
| Kemikalije | 12.480,7 |
| Drugi sektorji | 164.405,0 |
| Skupaj | 340.775,4 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Fiat Chrysler Automobiles (Fiat) | 9.893,4 |
| General Motors (GM) | 4.371,1 |
| Volkswagen | 2.996,3 |
| Nestle | 1.310,1 |
| Santander Group | 1.136,0 |
| Cargill | 734,2 |
| IBM | 443,4 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
