Brazilija 
Predstavitev gospodarstva Brazilije
| Predstavitev gospodarstva Brazilije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | República Federativa do Brasil / Zvezna republika Brazilija |
| Mednarodna oznaka | BR/BRA |
| Glavno mesto | Brasilia |
| Velikost (km2) | 8.547.400 |
| Prebivalci (mio) | 211,5 |
| Uradni jezik | Portugalski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (52,8 %), protestanti (26,7 %) |
| Denarna enota | Brazilski real (BRL) |
| Čas | Slovenija -4 do -7 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +55 |
Prebivalstvo Brazilije
Brazilija ima 211,5 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sao Paulo | 11.452.000 |
| Rio de Janeiro | 6.211.000 |
| Fortaleza | 2.429.000 |
| Salvador | 2.418.000 |
| Belo Horizonte | 2.316.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika |
|
Pravni sistem: |
Vsaka država ima svoj pravosodni sistem. Zvezna država ima sistem sodišč za reševanje sporov med državami in zadev, ki niso v pristojnosti državnih sodišč. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni nacionalni kongres: Senat (zgornji dom) ima 81 sedežev s predstavniki 26 držav ter zvezno okrožje Brasilia; Poslanska zbornica (spodnji dom) ima 513 neposredno izvoljenih članov. Vsaka država in okrožje Brasília je zakonodajalec. |
|
Volitve: |
Predsedniške, kongresne in državne volitve potekajo vsake štiri leta. Zadnje predsedniške volitve so potekale 2. in 30. 10.2022. V drugem krogu je zmagal Luiz Inácio Lula da Silva in tesno premagal dosedanjga predsednika Jaira Bolsonaro. Naslednje predsedniške volitve bodo oktobra 2026. |
|
Vodstvo države: |
Izvoljeni predsednik, ki nadzoruje proračun. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado od 1.1.2023 vodi Luiz Inácio Lula da Silva. |
Brazilija je članica ALADI (Latin American Integration Association), FTAA (Free Trade of the Americas) in MERCOSUR zveze. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). Brazilija je tudi članica OECD (The Organisation for Economic Co-operation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 213,3 | 212,4 | 211,5 | 210,4 | 209,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 25 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 2.212,8 | 2.106,5 | 2.007,9 | 2.009,5 | 1.852,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 10.375 | 9.913 | 9.497 | 9.553 | 8.851 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 4.746,9 | 4.531,6 | 4.343,1 | 4.118,2 | 3.964,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 22.247 | 21.332 | 20.538 | 19.569 | 18.936 |
| Rast BDP (v %): | 2,1 | 2,0 | 3,0 | 2,9 | 3,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,9 | 7,4 | 7,8 | 7,4 | 7,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,8 | 3,8 | 4,2 | 4,6 | 9,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -285,5 | -264,5 | -245,3 | -232,6 | -274,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 342,4 | 331,6 | 319,1 | 318,0 | 323,1 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,3 | 3,0 | 3,0 | 9,1 | 5,7 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,1 | 3,2 | 4,7 | -1,2 | 1,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 72,5 | 70,4 | 67,1 | 59,4 | 70,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 10,4+ | 79,2 | 67,3 | 81,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 30,8+ | 218,6 | 185,9 | 200,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 48 | 50 | 51 |
| Razred tveganja (op): | / | / | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2025 (posodobljeno april 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Brazilije
Če vas zanima stanje Brazilije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Braziliji
Za delo v Braziliji tujci potrebujejo delovni vizum. Obstaja več vrst delovnih vizumov, ki so odvisni od vrste dela, trajanja zaposlitve in statusa delodajalca:
- Vizum za visoko usposobljene delavce: Ta vizum je namenjen tujcem, ki želijo delati v Braziliji na visoko specializiranih delovnih mestih, kot so inženirji, zdravniki, strokovnjaki za tehnologijo, akademiki in drugi visoko usposobljeni strokovnjaki. Običajno je potreben za zaposlene, ki bodo opravljali naloge, ki zahtevajo specifične kvalifikacije.
- Vizum za začasne delavce: Ta vizum je za tujce, ki prihajajo v Brazilijo za začasno zaposlitev, običajno za določen projekt ali za začasne potrebe podjetja. Trajanje tega vizuma je običajno omejeno na določeno obdobje, ki je lahko od 90 dni do enega leta.
- Vizum za podjetnike: Ta vizum lahko pridobijo tujci, ki želijo ustanoviti podjetje v Braziliji ali investirati v brazilska podjetja.
- Vizum za izvajalce storitev: Namenjen je tujcem, ki prihajajo v Brazilijo, da izvajajo specifične storitve za brazilske stranke ali projekte, kot so svetovalci, gradbeni delavci ali drugi strokovnjaki.
Brazilski trg dela je zelo konkurenčen in specifičen.
Najugodnejši način za iskanje zaposlitve v Braziliji so neposredne prijave v velika mednarodna ali lokalna podjetja.
Postopek pridobivanja delovnega vizuma v Braziliji lahko traja nekaj tednov ali mesecev, saj je postopek administrativno zahteven in vključuje preverjanje dokumentov ter razgovore. Ena izmed glavnih ovir za tujce je lahko tudi jezikovna pregrada, saj je uradni jezik portugalščina, in mnogi delodajalci v Braziliji pričakujejo, da bodo zaposleni govorili portugalsko.
Najbolj iskana delovna mesta v Braziliji so finančni in bančni strokovnjaki, strokovnjaki s področja IT, gradbeni inženirji ter delavci v zdravstvu.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto mesečna plača v Braziliji od 1. januarja 2025 znaša 1.518 BRL (približno 260,45 EUR), kar je za 7,5 % več v primerjavi z letom 2024.
Povprečna bruto mesečna plača v Braziliji je novembra 2024 znašala 3.285 BRL (približno 563,63 EUR).
Vrednosti BRL so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,9 | 1,8 | 1,8 | 1,7 |
| Rast javne potrošnje | 2,0 | 2,0 | 2,5 | 2,0 |
| Rast investicij | 2,8 | 2,0 | 2,0 | 3,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Brazilija je v letu 2023 izvozila za 318,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 244,1 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 74,4 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Brazilija največ izvažala nafto in plin, oljna semena in plodove, rude, meso ter sladkor in izdelke iz sladkorja.
- Največ so v letu 2023 izvozili na Kitajsko (30,7 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Argentina, Nizozemska in Mehika.
- Brazilija je v letu 2023 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter gnojila.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Kitajske (22,1 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Nemčija, Argentina in Rusija.
Brazilija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 15,3 | Mineralna goriva, olja | 16,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 14,4 | Oljna semena in plodovi | 15,9 |
| Električna in elektronska oprema | 11,9 | Rude, žlindre in pepeli | 10,3 |
| Vozila | 7,7 | Meso in užitni klavnični proizvodi | 6,5 |
| Gnojila | 6,1 | Sladkorji in izdelki iz sladkorja | 4,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 22,1 | Kitajska | 30,7 |
| ZDA | 15,9 | ZDA | 10,9 |
| Nemčija | 5,5 | Argentina | 4,9 |
| Argentina | 5,0 | Nizozemska | 3,6 |
| Rusija | 4,2 | Mehika | 2,5 |
| Slovenija (81. mesto) | <0,1 | Slovenija (68. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Braziliji so v letu 2022 znašale 776,8 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 10,9 %.
- Celotne izhodne TNI Brazilije so v letu 2022 znašale 311,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 13,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Braziliji 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Brazilijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| ZDA | 95.027 |
| Nizozemska | 94.325 |
| Luksemburg | 44.371 |
| Španija | 38.449 |
| Francija | 24.185 |
| Združeno kraljestvo | 16.759 |
| Japonska | 13.203 |
| Čile | 10.665 |
| Kanada | 10.518 |
| Britanski deviški otoki | 8.472v |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Atalaya Luxco Topco Sca | Luksemburg |
| Ina-Holding Schaeffler Gmbh & Co. Kg | Nemčija |
| Wal-Mart Stores, Inc. | ZDA |
| Arcos Dorados Coöperatieve U.A. | Nizozemska |
| Compass Group International Coöperatief W.A. | Nizozemska |
| Sodexo | Francija |
| Telefonica, Sa | Španija |
| Anheuser-Busch Inbev Sa | Belgija |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
