Brazilija

Prodaja v Brazilijo

Gospodarska politika vlade

Oblikovanje politike postaja vse bolj nepredvidljivo in populistično, saj se bližajo volitve v oktobru 2022. Fiskalna politika bo lahko letos postala še bolj ekspanzivna, medtem ko bodo strukturne reforme in privatizacija preložene na vlado, ki bo nastopila leta 2023.

Dajatve in pravice, določene z ustavo iz leta 1988, so prispevale k podvojitvi primarne porabe centralne države, na več kot 27 % BDP. Kongres je leta 2016 uvedel zgornjo mejo porabe zvezne države in oktobra 2019 sprejel močno pokojninsko reformo. Banco Central do Brasil (BCB, centralna banka) je marca 2021 začela hiter cikel normalizacije denarne politike in aprila 2022 dvignila obrestno mero Selića na 11,75 %. Vlada je zmanjšala izdatke za nujne primere, povezane s koronavirusom, na manj kot 1 % BDP v letu 2022, vendar bo fiskalna konsolidacija počasna. EIU ocenjuje, da je razmerje javni dolg/BDP konec leta 2021 znašalo 80,3 %, javnofinančni primanjkljaj pa 4,4 % BDP. 

Vir: EIU; Factiva, maj 2022.

 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Vedno več brazilskih potrošnikov opušča drage blagovne znamke ter išče cenovno ugodnejše izdelke in akcijske ponudbe. Bolj premožni potrošniki posvečajo posebno pozornost kakovosti, poprodajnim storitvam in družbeni odgovornosti podjetja (varstvo okolja, sanitarni standardi itd.). Brazilci se običajno informirajo o izdelkih že pred nakupom, veliko jim pomenijo tudi poprodajne storitve.
 
V potrošniških navadah Brazilcev se odraža nacionalni ponos, a pri tehnološki opremi, izdelkih za osebno nego in športnih znamkah, raje izberejo tuje izdelke. Plačilni pogoji so pomemben dejavnik pri nakupni odločitvi.

 

Tržne poti, distribucija

Izvoz v Brazilijo poteka preko zastopnikov, distributerjev, uvozih podjetij, trgovskih družb in podružnic tujih podjetij. Brazilski uvozniki na splošno ne vzdržujejo zalog kapitalske opreme, rezervnih delov ali surovin, predvsem zaradi visokih stroškov uvoza in skladiščenja. Šele v zadnjem času so panoge, ki se močno odvisne od uvoženih surovin in sestavnih delov, začele povečevati zaloge v skladiščih.

Segment hipermarketov je v letu 2021 beležil -15 % upad prodaje, ki je dosegla 50 mlrd BRL ali približno 7,8 mlrd EUR. Po napovedih bo vrednost prodaje v tem segmentu v prihodnjih 5 letih rasla po 7 % povprečni letni stopnji, oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen ter v letu 2026 dosegla vrednost 70,1 mlrd BRL ali približno 11 mlrd EUR. Carrefour Comércio e Indústria Ltda je vodilni konkurent v segmentu hipermarketov. Njegov tržni delež je v letu 2021 znašal 64 %. 

Supermarketi so v letu 2021 beležili 0,3 % rast prodaje, ki je dosegla 81,2 mlrd BRL ali približno 12,73 mlrd EUR. Cia Brasileira de Distribuição SA je vodilni konkurent v segmentu supermarketov, s 17 % tržnim deležem v letu 2021. Segment supermarketov naj bi v prihodnjih 5 letih rasel po 7 % povprečni letni stopnji, oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen, ter v letu 2026 dosegel vrednost 113 mlrd BRL ali približno 17,7 mlrd EUR.

Diskontni trgovci so v letu 2021 beležili upad prodaje v višini -19 %. Prodaja je lani znašala 3,8 mio BRL ali približno 595,8 mio EUR. Vodilni ponudnik v diskontnem segmentu je Dia Brasil Sociedade Ltda, ki je imel v letu 2021 83 % tržni delež. V naslednjih 5 letih naj bi segment diskontnih trgovcev rasel po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen upadal po -3 %) ter v letu 2026 dosegel vrednost 3,9 mlrd BRL ali približno 611,5 mio EUR.

 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje Prihodki v mio EUR (2021)
Atacadão SA 13.441,66
Companhia Brasileira de Distribuicao 8.867,23
Sendas Distribuidora SA 6.684,28
Magazine Luiza SA 6.098,92
Via SA 5.341,84
Lojas Americanas SA 3.948,56
Grupo Mateus SA 2.744,80

 

Spletna prodaja v Braziliji

Spletna maloprodaja se je v Braziliji v letu 2021 povečala za 57 % in dosegla vrednost 197 mlrd BRL ali približno 30,88 mlrd EUR.

Največji tržni delež na trgu imajo trgovci, ki svoje izdelke prodajajo preko spletnih tržnic. Njihov tržni delež je v letu 2021 znašal 48 %.

Po skoraj dveh letih družbenih sprememb, ki so še okrepile prodor e-trgovine v Brazilijo, se družba postopoma vrača na neko raven normalnosti. Vendar se je način nakupovanja potrošnikov za vedno spremenil in tudi spletna prodaja še naprej beleži znatno rast. Kljub temu ostaja sprejetje več-kanalnega pristopa nujno, saj se omejitveni ukrepi počasi končujejo, potrošniki pa si pri nakupovanju želijo tudi osebne izkušnje. Zato je nemotena povezava med kanali ključna za zadovoljevanje vseh potrošniških potreb.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja v Braziliji v prihodnjih 5 letih rasla po 15 % povprečni letni stopnji (oziroma 11 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 392 mlrd BRL ali približno 61,46 mlrd EUR.

Spletni ponudniki v Braziliji:

  • Americanas SA
  • Ebazar.com.br LTDA      
  • Magazine Luiza SA       
  • NS2.COM Internet SA     
  • SHPS Technologia e Servico      
  • Via Varejo SA        


Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Izvozniki v Brazilijo večinoma uporabljajo dokumentarni akreditiv (l/c), predvsem v začetku poslovnega sodelovanja, kasneje pa je običajno poslovanje na odprt račun. 
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

V mednarodni trgovini se v Braziliji najpogosteje uporablja cestni prevoz. Ta predstavlja približno 60 % vsega prevoza blaga v Braziliji. V vseh glavnih mestih so asfaltirane ceste, večje države (vključno s Sao Paulom in Rio de Janeirom) pa imajo hitre ceste.
 
Železniški tranzit je drugi najpogostejši način prevoza. V Braziliji je železniški sistem dolg približno 30.000 km, a je le 7 % železniških prog elektrificiranih.
 
Kljub ogromnemu potencialu, ki ga ima rečni promet, se po rekah prepelje le 13 % tovora. Pogosto pa se uporablja prevoz po morju. Brazilska pristanišča na leto prepeljejo okoli 1.104 mlrd ton blaga.
 
Velika mesta Brazilije imajo dobre letalske povezave, vendar letalski tovorni promet ni veliko v uporabi, predvsem zaradi visokih stroškov. Predstavlja manj kot 5 % v celotnem transportnem sektorju.


Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:


Posodobljeno maj 2022.

_