Finska

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarske panoge Finske – Gozdarstvo in lesna industrija

Gozdarstvo

Gozdovi pokrivajo več kot 75 % finskega ozemlja, kar Finsko uvršča na 1. mesto med najbolj gozdnatimi državami v Evropi. Skupno je na Finskem na voljo 20,3 mio hektarjev zemljišč za proizvodnjo lesa.

Zasebni lastniki gozdov imajo v lasti 60 %v teh površin, država 26 %, podjetja (vključno z gozdarsko industrijo) 9 %, 5 % pa imajo v lasti druge organizacije. Državne gozdove upravlja državno gozdarsko podjetje Metsähallitus.

Gozdarska industrija 80 % domačega lesa odkupi prav od zasebnih lastnikov.

Gozdarska industrija je ključni vir blaginje na Finskem in je pomemben delodajalec, zlasti zunaj večjih urbanih središč.

Gozdarstvo na Finskem je zgled trajnostnega upravljanja, saj je podvrženo strogim okoljskim standardom in certificiranju, kot je PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification), ki zajema 95 % finskih gozdov. Letni prirast lesa v finskih gozdovih znaša približno 110 mio m³, od tega se poseka okoli 70–75 mio m³, kar zagotavlja, da se lesna zaloga dolgoročno povečuje.

 
Lesna industrija in lesena gradnja

Lesna industrija na Finskem je visoko razvita in tehnološko napredna, z močnim poudarkom na inovacijah in trajnosti. Vodilna podjetja so med največjimi svetovnimi proizvajalci celuloze, papirja in lesnih izdelkov.

Finska učinkovito vključuje lesne materiale v krožno gospodarstvo. Glavni cilj krožnega gospodarstva je zmanjševanje količine odpadkov in čim daljša uporaba surovin v različnih fazah vrednostne verige.

Stranski proizvodi gozdne in papirne industrije, kot so žagovina, lubje, črna lužina in mulji, se uporabljajo za proizvodnjo elektrike, toplote, biogoriv, lepil, kompozitov, bioplastike in tekstilnih vlaken.

Recikliranje je pomemben del finskega bio- in krožnega gospodarstva. Približno 85 % papirja in kartona se reciklira. Uporabljeni papirji in kartoni se ponovno predelajo v različne papirne izdelke, medtem ko se odpadni les, na primer poškodovane palete in les iz ruševin, večinoma uporabi kot vir energije. EU direktive določajo, da mora biti do leta 2030 recikliranih najmanj 30 % lesenih embalaž, medtem ko Finska trenutno dosega 15 % stopnjo.

Lesna industrija ima pomembno vlogo pri ustvarjanju izvoznih prihodkov Finske. Glavna izvozna proizvoda sektorja že dolgo ostajata žagan les in vezane plošče. Primarni izvozni trg je tradicionalno Evropa, pomembni trgi pa so tudi Egipt, Kitajska in Japonska.

Finska letno proizvede približno 10 mio m³ žaganega lesa, od tega ga približno 4/5 porabi v gradbenem sektorju.

Uporaba lesa zmanjšuje ogljični odtis gradnje, ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla lesa, od proizvodnje materiala do gradnje, uporabe in recikliranja.

Na Finskem ima lesena gradnja največji potencial za rast predvsem pri gradnji večstanovanjskih stavb in javnih objektov. Poleg tega je mogoče uporabo lesenih materialov še povečati pri energetski prenovi fasad, nadzidavah in zapolnitveni gradnji.
Program lesene gradnje pod vodstvom Ministrstva za okolje je bil namenjen povečanju uporabe lesa v urbanem in javnem gradbeništvu ter večjih konstrukcijah. Ključni del programa je bilo spodbujanje lesene gradnje v javnem sektorju, s ciljem 45 % deleža lesa v novih javnih gradnjah do konca leta 2025.

Finska se sooča z izrazitim pomanjkanjem lesa, ki močno vpliva na delovanje njene lesne industrije. Zaradi okoljskih sprememb, kot so suše in nevihte, ter strožjih okoljskih politik, ki omejujejo sečnjo v korist ohranjanja biotske raznovrstnosti, je razpoložljivost lesa upadla. Temu se pridružuje še dolgoletno pomanjkanje vlaganj v gozdno gospodarjenje in motnje v svetovnih dobavnih verigah. Medtem ko se ponudba zmanjšuje, se povpraševanje po lesu, zlasti v gradbeništvu, hitro povečuje, saj se trajnostni materiali vse bolj uveljavljajo.

Pomanjkanje lesa je povzročilo občuten dvig cen, kar vpliva na številne industrije, predvsem gradbeno in pohištveno. Podjetja zato iščejo alternative, razmišljajo o uvozu lesa iz drugih regij in optimizirajo nabavne strategije.

Kljub izzivom se ponujajo priložnosti za pospešeno uvajanje trajnostnih praks in izboljšanje učinkovitosti v celotnem sektorju. Z vlaganjem v inovacije, digitalna orodja in odgovorno upravljanje z gozdovi, lahko Finska svojo lesno industrijo usmeri v bolj odporno in trajnostno prihodnost.
 

Glavni konkurenti na trgu

 

• Stora Enso je ponudnik obnovljivih rešitev na področju embalaže, bio-materialov, lesa in papirja na svetovnih trgih. Portfelj izdelkov družbe vključuje časopisni papir, celulozo, karton, papir za revije, fini papir, časopisni in knjižni papir, industrijsko embalažo in lesne izdelke. Družba deluje po vsej Evropi, v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Ameriki. Sedež podjetja je v Helsinkih na Finskem. V letu 2024 je prodaja medletno upadla za -19,55 % na 9,39 mlrd EUR.
• UPM-Kymmene deluje v gozdarski bio-industriji. Družba se ukvarja s proizvodnjo papirja ter gozdarskih izdelkov. Širok portfelj izdelkov vključuje fini papir, celulozo, materiale za samolepilne nalepke, vezane plošče in furnir, bio-goriva, les, grafični papir in lesno-plastične kompozite. UPM ponuja svoje izdelke širokemu spektru industrij. Družba proizvaja tudi električno energijo s hidro, jedrskimi in kondenzacijskimi elektrarnami. Sedež podjetja je v Helsinkih na Finskem. V letu 2024 je družba beležila -0,53 % upad prodaje, ki je dosegla 10,34 mlrd EUR.  
• Skupina Metsa je hčerinska družba Metsaliitta in je proizvajalka papirja in embalaže. Ponuja kuhinjski papir, karton, celulozo, lesne izdelke, žagan les, zložljive škatle in lesne vlaknene plošče. Metsa opravlja tudi storitve, kot so nabava lesa, mehanska obdelava lesa ter storitve gospodarjenja z gozdovi in naravo. Družba svoje izdelke prodaja gradbeništvu, industriji, gospodinjstvu in živilski industriji. Izdelke proizvaja iz obnovljivega nordijskega lesa in lesnih vlaken. Blagovne znamke družbe so Tento, Serla, Lambi, Mola, Katrin in SAGA. Metsa svoje izdelke trži na Finskem, v Združenem kraljestvu, na Poljskem, Slovaškem, v Avstriji, Latviji, Italiji, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, v ZDA in v Rusiji. Sedež podjetja je v mestu Espoo na Finskem. Družba je v letu 2024 beležila upad prodaje v višini -0,17 % na 1,94 mlrd EUR.  

Ostale perspektivne panoge na trgu

 

Obrambna industrija

Finska ima kar 368 podjetij na področju obrambne tehnologije, od katerih je 144 hitro rastočih zagonskih podjetij, preostala pa so uveljavljena podjetja z dolgo tradicijo ali ponudniki svetovalnih storitev finskim obrambnim silam. Približno polovica teh podjetij deluje v regiji Uusimaa, preostala pa so razpršena po državi, tudi v manjših mestih.

Najhitreje rastoči segmenti finske obrambne industrije vključujejo razširjeno resničnost (AR), virtualno resničnost (VR) in robotiko.

Najvišjo rast dosegajo nova zagonska podjetja, ki izkoriščajo tehnologije dvojne rabe. Rast prodaje tehnoloških podjetij z dvojno rabo raste med 30 5 in 40 % letno, medtem ko uveljavljena obrambna podjetja dosegajo enomestno rast, a so dobičkonosna.

Podjetja, ki ponujajo izdelke z dvojno rabo privabljajo številne vlagatelje, finska država pa je v zadnjem desetletju prek državnih podjetij izvedla več kot 40 naložb v obrambno industrijo. Po poročilu Dealroom, nastalem v sodelovanju z Natovim skladom za inovacije, je glavno mesto Helsinki med 5 najboljšimi evropskimi mesti za naložbe v obrambo, varnost in odpornost.

Eno od vidnejših zagonskih podjetij je Varjo iz Helsinkov, ki proizvaja posebne čelade za Natove sile v ZDA in Evropi. Te čelade, naprednejše različice tistih za videoigre, združujejo sintetično vsebino z resničnimi okolji in ponujajo 80 simulacijskih programov. Podjetje Varjo je pred rusko invazijo na Ukrajino pritegnilo znatne naložbe in začelo sodelovati z medicinskimi in avtomobilskimi podjetji, po vstopu Finske v Nato in začetku vojne pa je zbralo dodatnih 50 mio EUR.

Med drugimi pomembnimi finskimi zagonskimi podjetji so Iceye, ki razvija mikrosatelitske posnetke in podatkovne storitve visoke ločljivosti, Re-orbit, ki ponuja satelitsko programsko opremo, Distance Technologies, ki v sodelovanju z Googlom in Patrio razvija poglobljene tehnologije brez slušalk za oklepna vozila, ter Sisu Auto Ab, katerega hčerinsko podjetje Sisu Defence proizvaja visoko mobilnostna taktična vozila.

Finska je postala svetovno središče obrambne tehnologije zaradi bližine 1.340 km meje z Rusijo, kar močno vpliva na njeno obrambno strategijo. Že pred vojno v Ukrajini je Finska vlagala večji delež proračuna v obrambo kot druge evropske države, v ustavi pa ima zapisano dolžnost državljanov, da branijo državo, pri čemer je vojaški rok za moške obvezen. Nacionalne ankete kažejo, da je 80 % Fincev pripravljenih braniti domovino, kar se odraža tudi v podjetniškem duhu, usmerjenem v obrambne tehnologije.

Država močno podpira obrambno-tehnološki sektor, saj je Business Finland lani začel program za obrambo in digitalno odpornost z 120 mio EUR za raziskave in razvoj malih podjetij.

Kot mejna država Nata bo Finska še naprej razvijala strateške zmogljivosti, kar bo spodbudilo nadaljnje inovacije in mednarodno sodelovanje v obrambnih tehnologijah.
 

Biotehnologija

Biotehnologija je na Finskem eden od prednostnih sektorjev. Na Finskem deluje več kot 100 biotehnoloških podjetij, od katerih jih je bilo 75 % ustanovljenih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Finska doživlja porast inovativnih podjetij, ki se osredotočajo na področja, kot so imuno-onkologija, nevrodegenerativne bolezni in napredni sistemi za dostavo zdravil.

Številna biotehnološka podjetja na Finskem razvijajo inovativne tehnologije za dostavo genov za protitelesa in genska cepiva za imunoterapijo raka ter preprečevanje in zdravljenje nalezljivih bolezni, kot je HIV.

Biološka zdravila so na Finskem v porastu.

Diagnostična industrija je eno od ključnih področij Finske v zdravstveni tehnologiji. Finska je dom globalnih centrov odličnosti za raziskave in razvoj za mnoga vodilna podjetja na tem področju.

Podjetja, ki pomembno prispevajo k napredku v precizni medicini, imunoterapiji in drugih področjih:
 

• Podjetje Aplagon razvija nova zdravila za tromboinflamatorne bolezni, z nedavno pridobljenimi sredstvi v višini 7 mio EUR za fazo 2a kliničnih preizkušanj.
• DelSiTech uporablja svojo tehnologijo Silica Matrix za nadzorovano sproščanje zdravil, kar omogoča dolgotrajne injekcijske oblike, kot je DST-1308 za kronični hepatitis B, ki zmanjšuje pogostost odmerjanja.
• Herantis Pharma, s sedežem v Espooju, razvija terapije za nevrodegenerativne bolezni, njihov vodilni produkt HER-096 pa premaguje krvno-možgansko pregrado za zdravljenje Parkinsonove bolezni.
• Nanoform s tehnologijo CESS izboljšuje topnost in biorazpoložljivost zdravil, kot je nanoenzalutamid za zdravljenje raka prostate, kar zmanjšuje število tablet.

Finski biotehnološki grozdi, predvsem v Helsinkih, Turku in Oulu, podpirajo inovacije v digitalnem zdravstvu in biotehnologiji. Finska se uveljavlja kot pomemben del v globalni biotehnološkem sektorju z naprednimi raziskavami in partnerstvi s farmacevtskimi podjetji.
 

IKT

Kibernetska varnost:
Poslovne priložnosti vključujejo razvoj naprednih varnostnih rešitev, ki izkoriščajo umetno inteligenco in strojno učenje za proaktivno zaznavanje groženj, kot so napadi na infrastrukturo IoT in 5G omrežja.
Finska spodbuja sodelovanje z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) prek evropskih pobud, kot je Direktiva NIS 2, ki zahteva višje standarde kibernetske varnosti.
Prav tako obstaja povpraševanje po storitvah varnostnih operativnih centrov (SOC) in strokovnjakih za kibernetsko varnost, saj primanjkuje usposobljenega kadra.
 
Umetna inteligenca (AI):
Finska je v ospredju razvoja AI s podporo raziskovalnih centrov, kot je Finski center za AI (FCAI), ki se osredotoča na etično uporabo AI v zdravstvu, proizvodnji in trajnostnih tehnologijah.
Ministrstvo za gospodarstvo je na podlagi nacionalne strategije AI novembra 2020 začelo program AI 4.0, ki opredeljuje cilje in ukrepe za spodbujanje digitalizacije v državi. Program se osredotoča na razvoj in uvajanje AI in drugih digitalnih tehnologij v podjetja.

Digitalizacija:
Finska je dosegla visoko raven digitalizacije v turizmu, zdravstvu in kmetijstvu.
Poslovne priložnosti so v razvoju IoT platform, digitalnih dvojčkov in rešitev za pametna mesta.
Finska spodbuja podjetja, da se vključijo v evropske projekte, kot je Digitalna Evropa, ki financira digitalne inovacije. Podjetja lahko izkoristijo podporo Business Finland pri razvoju tehnologij za industrijske digitalne transformacije in vstopijo v evropske dobavne verige. Helsinki, Turku in Oulu so središča digitalnih inovacij.

Fintech:
Finska je pionirka digitalnih financ z bogatim ekosistemom z več kot 200 podjetij, ki ponujajo rešitve na področju plačil, kriptovalut in blockchain tehnologije.

 
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.

 
Viri:

• Factiva
• EIU
• MarketLIne Industry Profiles
• Business Finland
• Statistics Finland
• Finsko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo

Posodobljeno: junij 2025


Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi