Finska 
Predstavitev gospodarstva Finske
Predstavitev države
| Uradni naziv | Suomen Tasavalta / Republika Finska |
| Mednarodna oznaka | FI/FIN |
| Glavno mesto | Helsinki |
| Velikost (km2) | 338.145 |
| Prebivalci (mio) | 5,5 |
| Uradni jezik | Finski in švedski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Evangeličanski luteranci (67,8 %), pravoslavci (1,1 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +358 |
Prebivalstvo Finske
Finska ima 5,5 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Helsinki | 558.457 |
| Espoo | 256.760 |
| Tampere | 202.687 |
| Vantaa | 190.058 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1919 in spremenjeni l. 2000 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Eduskunta) ima 200 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. Predsednik je pooblaščen, da razpusti parlament na zahtevo predsednika vlade. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 2. aprila 2023 (zakonodajne) in januarja 2018 (predsedniške). Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2027, naslednje predsedniške pa januarja 2024. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik je razglašen za izvoljenega, če dobi absolutno večino oddanih glasov v prvem krogu glasovanja. Če tega ni, poteka drugi krog med dvema vodilnima kandidatoma. Sauli Niinistö je bil na zadnjih volitvah januarja 2018 z 62,7 % glasov ponovno izvoljen za drugi šestletni mandat. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 2. aprila 2023, je zmagala desnosredinska Stranka nacionalne koalicije (NCP), ki jo vodi Petteri Orpo. Na 2. mesto se je uvrstila desničarska populistična stranka Finci, socialdemokrati premierke Sanne Marin pa so pristali na 3. mestu. |
Finska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) inWTO (World Trade Organization). Aprila 2023 je Finska postala tudi članica NATA.
Vir: EIU; Factiva, april 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,6 | 5,6 | 5,5 | 5,5 | 5,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 18++ | 18 | 18 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 321,3 | 296,2 | 268,9 | 251,1 | 238,3 |
| BDP per capita (v EUR): | 57.880 | 53.406 | 48.526 | 45.356 | 43.097 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 344,9 | 331,9 | 313,8 | 256,6 | 253,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 62.142 | 59.849 | 56.636 | 46.357 | 45.883 |
| Rast BDP (v %): | 1,9 | 1,5 | 1,6 | 3,1 | -2,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 7,0 | 7,2 | 6,8 | 7,6 | 7,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,0 | 5,0 | 7,2 | 2,1 | 0,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -80,2 | -79,9 | -88,7 | -67,8 | -56,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 89,4 | 89,3 | 88,3 | 70,1 | 59,1 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,2 | 2,0 | 3,5 | 5,8 | -7,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 0,5 | -6,5 | 8,3 | 6,0 | -6,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 3,3 | 4,5 | 8,6 | 20,2 | -2,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 56,1+ | 132,8 | 108,4 | 93,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 63,0+ | 131,7 | 115,0 | 81,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 17 | 16 | 16 | 16 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 20 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo na Finskem
V zadnjih letih je Finska postala vse bolj odprta za tuje delavce, zato je delovna mesta na Finskem zasedlo na deset-tisoče ljudi iz tujine.
Državljani EU za delo na Finskem ne potrebujejo nobenih dovoljenj. Tisti delavci, ki pa prihajajo iz drugih držav, morajo pridobiti delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje. Zaposlitev pa je potrebno poiskati že pred prihodom na Finsko.
Po podatkih Finskega statističnega urada je bilo v začetku leta 2023 na trgu dela približno 48.000 odprtih delovnih mest. Večina prostih delovnih mest je skoncentriranih v proizvodnji.
Tujci imajo največ priložnosti za delo na področju storitvenih dejavnosti, industrije, gradbeništva in medicine. Največ povpraševanja je po socialnih delavcih, IT strokovnjakih in inženirjih.
Povprečna in minimalna bruto plača
Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Ta se ureja s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in sindikati.
Povprečna bruto mesečna plača je po podatkih finskega statističnega urada v Q1 2022 znašala 3.717 EUR , kar je ena najvišjih plač v Evropi.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,7 | 0,7 | 1,0 | 1,2 |
| Rast javne potrošnje | 0,8 | 2,5 | 0,9 | 0,8 |
| Rast investicij | 3,2 | -3,0 | 2,0 | 2,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Finska je v letu 2022 izvozila za 92,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 91,1 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 0,9 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Finska največ izvažala strojno opremo, nafto in plin, papir, električno in elektronsko opremo ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (11,6 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Kitajska.
- Finska je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Švedske (16,8 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Nizozemska, Rusija in Norveška.
Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 20,1 | Stroji, jedrski reaktorji | 12,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,2 | Mineralna goriva, olja | 11,0 |
| Električna in elektronska oprema | 9,9 | Papir in karton | 9,5 |
| Vozila | 7,8 | Električna in elektronska oprema | 8,4 |
| Železo in jeklo | 4,6 | Železo in jeklo | 7,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Švedska | 16,8 | Nemčija | 11,6 |
| Nemčija | 13,8 | Švedska | 10,7 |
| Nizozemska | 7,7 | ZDA | 9,3 |
| Rusija | 6,9 | Nizozemska | 7,1 |
| Norveška | 6,6 | Kitajska | 4,7 |
| Slovenija (46. mesto) | 0,1 | Slovenija (61. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2021 znašale 83,5 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 2,4 %.
- Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2021 znašale 118,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 3,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji na Finsko
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Švedska | 21.753 |
| Nizozemska | 13.485 |
| Luksemburg | 11.745 |
| Norveška | 5.438 |
| Kitajska | 4.137 |
| Združeno kraljestvo | 3.005 |
| Irska | 2.861 |
| Nemčija | 2.781 |
| Danska | 2.711 |
| Rusija | 1.700 |
Vir: Factiva, ITC, september 2023.
Poglejte si tudi:
