Finska

Predstavitev gospodarstva Finske


Predstavitev gospodarstva Finske

Predstavitev države

Uradni naziv Suomen Tasavalta / Republika Finska
Mednarodna oznaka FI/FIN
Glavno mesto Helsinki
Velikost (km2) 338.145
Prebivalci (mio) 5,6
Uradni jezik Finski in švedski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Evangeličanski luteranci (67,8 %), pravoslavci (1,1 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas
Klicna številka +358



 

Prebivalstvo Finske


Finska ima 5,6 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Helsinki 674.000
Espoo 314.000
Tampere 255.000
Vantaa 247.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1919 in spremenjeni l. 2000

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Eduskunta) ima 200 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. Predsednik je pooblaščen, da razpusti parlament na zahtevo predsednika vlade.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 2. aprila 2023, naslednje bodo leta 2027.
Zadnje predsedniške volitve so potekale  28. januarja in 11. februarja 2024. V 2. krogu je zmagal kandidat vladajoče konservativne Stranke nacionalne koalicije (NCP) Alexander Stubb ter premagal tekmeca Pekka Haavisto iz stranke Zelenih. 

Vodstvo države:

Predsednik je razglašen za izvoljenega, če dobi absolutno večino oddanih glasov v prvem krogu glasovanja. Če tega ni, poteka drugi krog med dvema vodilnima kandidatoma. 

Predsednik države: Alexander Stubb (od 11.2.2024) 

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 2. aprila 2023, je zmagala desnosredinska Stranka nacionalne koalicije (NCP), ki jo vodi Petteri Orpo. Na 2. mesto se je uvrstila desničarska populistična stranka Finci, socialdemokrati premierke Sanne Marin pa so pristali na 3. mestu.

Predsednik vlade: Petteri Orpo (od 20.06.2023)

 

Finska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization). Aprila 2023 je Finska postala tudi članica NATA.


Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022

  2026* 2025* 2024 2023 2022
 Število prebivalcev (v mio): 5,6 5,6 5,6 5,6 5,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / / 18
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 314,7 296,0 283,4 274,9 267,9
 BDP per capita (v EUR): 55.975 52.639 50.435 49.087 48.104
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 363,6 351,3 338,9 329,7 330,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 64.679 62.458 60.334 58.864 59.310
 Rast BDP (v %): 1,2 1,4 -0,1 -1,2 1,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,5 7,8 8,0 7,2 6,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,1 2,0 0,7 4,3 7,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -69,8 -66,5 -67,7 -74,5 -88,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 77,6 73,4 74,6 83,8 88,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,1 0,6 -2,0 -0,1 3,6
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,9 2,4 0,1 -6,6 8,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 4,2 4,3 5,5 -1,4 12,7
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 15,8+ 106,2 106,4 132,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 14,1+ 94,1 124,1 131,7
Stopnja tveganja države (op): / / 18 17 16
Razred tveganja (op): / / A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / / /



Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. 
(*)   EIU napoved                                                                                                  
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                          
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2025 (posodobljeno april 2025).                                                                                                    
(/)  Podatek ni na voljo.                  
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2025.

 

Socialni in okoljski kazalniki Finske

 
Če vas zanima stanje Finske na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in  treh prednostnih področij politik Evropske komisije.

 

Delo na Finskem


Državljani EU za delo na Finskem ne potrebujejo nobenih dovoljenj. Delavci, ki prihajajo iz drugih držav, pa morajo pridobiti delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje. Zaposlitev je potrebno poiskati še pred prihodom na Finsko.

Za tujce so na voljo tečaji finščine, ki pomagajo pri integraciji, saj znanje jezika pomaga pri zaposlitvi v nekaterih sektorjih, čeprav v mednarodnih podjetjih pogosto zadostuje angleščina.

Tujci imajo največ priložnosti za delo na področju storitvenih dejavnosti, industrije, gradbeništva in medicine. Največ povpraševanja je po socialnih delavcih, IT strokovnjakih in inženirjih.

V zadnjih letih je Finska postala vse bolj odprta za tuje delavce, zato je delovna mesta na Finskem zasedlo na deset-tisoče ljudi iz tujine.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Ta se ureja s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in sindikati.

Povprečna bruto mesečna plača se je po podatkih finskega statističnega urada v Q4 2024 povečala na 4.140 EUR iz 4.112 EUR v Q3 2024.
 
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2024 2025* 2026* 2027*
Rast zasebne potrošnje 0,8 1,5 1,4 1,3
Rast javne potrošnje 0,7 0,5 0,6 1,1
Rast investicij -2,0 3,3 2,4 2,2


(*) EIU napoved.
 

Vir: EIU; Factiva, marec 2025.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

 
  • Finska je v letu 2023 izvozila za 77,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 74,3 mlrd EUR.
  • Presežek v blagovni menjavi je znašal 3,0 mlrd EUR.
  • V letu 2023 je Finska največ izvažala električno in elektronsko opremo, les, nafto in plin, strojno opremo ter vozila.
  • Največ so v letu 2023 izvozili na Finsko (16,9 % od celotnega izvoza), sledijo Latvija, Švedska, Litva in Nemčija.
  • Finska je v letu 2023 največ uvažala električno in elektronsko opremo, vozila, nafto in plin, strojno opremo ter plastiko.
  • Največ so v letu 2023 uvozili iz Finske (15,4 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Latvija, Litva in Švedska.


 

Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2023 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2023 % od celote
Električna in elektronska oprema 13,3 Električna in elektronska oprema 14,3
Vozila 12,4 Les in lesni izdelki 10,7
Mineralna goriva, olja 11,7 Mineralna goriva, olja 9,9
Stroji, jedrski reaktorji 10,1 Stroji, jedrski reaktorji 9,4
Plastika in plastični izdelki 3,8 Vozila 8,8
 
Vodilni uvozni trgi 2023 % od celote Vodilni izvozni trgi 2023 % od celote
Finska 15,4 Finska 16,9
Nemčija 11,6 Latvija 11,9
Latvija 10,8 Švedska 9,4
Litva 10,3 Litva 8,2
Švedska 7,7 Nemčija 6,6
Slovenija (26. mesto) 0,4 Slovenija (44. mesto) 0,2

Vir: Factiva; ITC, junij 2024.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2022 znašale 95,1 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 9,7 %.
  • Celotne izhodne TNI  Finske so v letu 2022 znašale 142,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 4,0 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2021 - 2024 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.


Največji vlagatelji na Finsko

Države vlagateljice mio EUR
Švedska 21.753
Nizozemska 13.485
Luksemburg 11.745
Norveška 5.438
Kitajska 4.137
Združeno kraljestvo 3.005
Irska 2.861
Nemčija 2.781
Danska 2.711
Rusija 1.700

 

Vir: Factiva, ITC, september 2024.


Poglejte si tudi: