Finska

Predstavitev gospodarstva Finske

Predstavitev države

 
Uradni naziv Suomen Tasavalta / Republika Finska
Mednarodna oznaka FI/FIN
Glavno mesto Helsinki
Velikost (km2) 338.145
Prebivalci (mio) 5,5
Uradni jezik Finski in švedski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Evangeličanski luteranci (67,8 %), pravoslavci (1,1 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas
Klicna številka +358



 

Prebivalstvo Finske


Finska ima 5,5 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Helsinki 558.457
Espoo 256.760
Tampere 202.687
Vantaa 190.058

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1919 in spremenjeni l. 2000

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Eduskunta) ima 200 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. Predsednik je pooblaščen, da razpusti parlament na zahtevo predsednika vlade.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 2. aprila 2023, naslednje bodo leta 2027.
Zadnje predsedniške volitve so potekale  28. januarja in 11. februarja 2024. V 2. krogu je zmagal kandidat vladajoče konservativne Stranke nacionalne koalicije (NCP) Alexander Stubb ter premagal tekmeca Pekka Haavisto iz stranke Zelenih. 

Vodstvo države:

Predsednik je razglašen za izvoljenega, če dobi absolutno večino oddanih glasov v prvem krogu glasovanja. Če tega ni, poteka drugi krog med dvema vodilnima kandidatoma. 

Predsednik države: Sauli Niinistö (od 1.3.2012, novi izvoljeni predsednik je 11.2.2024 postal Alexander Stubb) 

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 2. aprila 2023, je zmagala desnosredinska Stranka nacionalne koalicije (NCP), ki jo vodi Petteri Orpo. Na 2. mesto se je uvrstila desničarska populistična stranka Finci, socialdemokrati premierke Sanne Marin pa so pristali na 3. mestu.

Predsednik vlade: Petteri Orpo (od 20.06.2023)

 

Finska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) inWTO (World Trade Organization). Aprila 2023 je Finska postala tudi članica NATA.


Vir: EIU; Factiva, februar 2024.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020

  2024* 2023* 2022 2021 2020
 Število prebivalcev (v mio): 5,6 5,6 5,5 5,5 5,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 18++ 18 18
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 321,3 296,2 268,9 251,1 238,3
 BDP per capita (v EUR): 57.880 53.406 48.526 45.356 43.097
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 344,9 331,9 313,8 256,6 253,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 62.142 59.849 56.636 46.357 45.883
 Rast BDP (v %): 1,9 1,5 1,6 3,1 -2,4
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,0 7,2 6,8 7,6 7,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,0 5,0 7,2 2,1 0,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -80,2 -79,9 -88,7 -67,8 -56,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 89,4 89,3 88,3 70,1 59,1
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,2 2,0 3,5 5,8 -7,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 0,5 -6,5 8,3 6,0 -6,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 3,3 4,5 8,6 20,2 -2,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 106,3+ 132,8 108,4 93,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 114,3+ 131,7 115,0 81,9
Stopnja tveganja države (op): / 17 16 16 16
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / / 20



Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.                                                                                                     
(*)   EIU napoved                                                                                                  
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                          
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-nov (posodobljeno februar 2024).                                                                                                   
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.                                                                                                     
(/)  Podatek ni na voljo.                  
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2023.
 

Delo na Finskem


V zadnjih letih je Finska postala vse bolj odprta za tuje delavce, zato je delovna mesta na Finskem zasedlo na deset-tisoče ljudi iz tujine.

Državljani EU za delo na Finskem ne potrebujejo nobenih dovoljenj. Tisti delavci, ki pa prihajajo iz drugih držav, morajo pridobiti delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje. Zaposlitev pa je potrebno poiskati že pred prihodom na Finsko.

Po podatkih Finskega statističnega urada je bilo v začetku leta 2023 na trgu dela približno 48.000 odprtih delovnih mest. Večina prostih delovnih mest je skoncentriranih v proizvodnji.

Tujci imajo največ priložnosti za delo na področju storitvenih dejavnosti, industrije, gradbeništva in medicine. Največ povpraševanja je po socialnih delavcih, IT strokovnjakih in inženirjih.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Ta se ureja s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in sindikati.

Povprečna bruto mesečna plača se je po podatkih finskega statističnega urada v Q4 2023 povečala na 3.994 EUR iz 2.974 EUR v Q3 2023.
 
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2022 2023* 2024* 2025*
Rast zasebne potrošnje 1,7 0,7 1,0 1,2
Rast javne potrošnje 0,8 2,5 0,9 0,8
Rast investicij 3,2 -3,0 2,0 2,0


(*) EIU napoved.
 

Vir: EIU; Factiva, september 2023.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Finska je v letu 2022 izvozila za 92,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 91,1 mlrd EUR. 
  • Presežek v blagovni menjavi je znašal 0,9 mlrd EUR. 
  • V letu 2022 je Finska največ izvažala strojno opremo, nafto in plin, papir, električno in elektronsko opremo ter železo in jeklo.
  • Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (11,6 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Kitajska.
  • Finska je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter železo in jeklo.
  • Največ so v letu 2022 uvozili iz Švedske (16,8 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Nizozemska, Rusija in Norveška.


 

Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2022 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2022 % od celote
Mineralna goriva, olja 20,1 Stroji, jedrski reaktorji 12,0
Stroji, jedrski reaktorji 12,2 Mineralna goriva, olja 11,0
Električna in elektronska oprema 9,9 Papir in karton 9,5
Vozila 7,8 Električna in elektronska oprema 8,4
Železo in jeklo 4,6 Železo in jeklo 7,9
 
Vodilni uvozni trgi 2022 % od celote Vodilni izvozni trgi 2022 % od celote
Švedska 16,8 Nemčija 11,6
Nemčija 13,8 Švedska 10,7
Nizozemska 7,7 ZDA 9,3
Rusija 6,9 Nizozemska 7,1
Norveška 6,6 Kitajska 4,7
Slovenija (46. mesto) 0,1 Slovenija (61. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2023.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2021 znašale 83,5 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 2,4 %.
  • Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2021 znašale 118,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 3,0 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2021 - 2024 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.


Največji vlagatelji na Finsko

Države vlagateljice mio EUR
Švedska 21.753
Nizozemska 13.485
Luksemburg 11.745
Norveška 5.438
Kitajska 4.137
Združeno kraljestvo 3.005
Irska 2.861
Nemčija 2.781
Danska 2.711
Rusija 1.700

 

Vir: Factiva, ITC, september 2023.


Poglejte si tudi: