Finska 
Predstavitev gospodarstva Finske
| Predstavitev gospodarstva Finske |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Suomen Tasavalta / Republika Finska |
| Mednarodna oznaka | FI/FIN |
| Glavno mesto | Helsinki |
| Velikost (km2) | 338.145 |
| Prebivalci (mio) | 5,6 |
| Uradni jezik | Finski in švedski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Evangeličanski luteranci (67,8 %), pravoslavci (1,1 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +358 |
Prebivalstvo Finske
Finska ima 5,6 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Helsinki | 674.000 |
| Espoo | 314.000 |
| Tampere | 255.000 |
| Vantaa | 247.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1919 in spremenjeni l. 2000 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Eduskunta) ima 200 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. Predsednik je pooblaščen, da razpusti parlament na zahtevo predsednika vlade. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 2. aprila 2023, naslednje bodo leta 2027. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik je razglašen za izvoljenega, če dobi absolutno večino oddanih glasov v prvem krogu glasovanja. Če tega ni, poteka drugi krog med dvema vodilnima kandidatoma. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 2. aprila 2023, je zmagala desnosredinska Stranka nacionalne koalicije (NCP), ki jo vodi Petteri Orpo. Na 2. mesto se je uvrstila desničarska populistična stranka Finci, socialdemokrati premierke Sanne Marin pa so pristali na 3. mestu. |
Finska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization). Aprila 2023 je Finska postala tudi članica NATA.
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,6 | 5,6 | 5,6 | 5,6 | 5,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 18 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 314,7 | 296,0 | 283,4 | 274,9 | 267,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 55.975 | 52.639 | 50.435 | 49.087 | 48.104 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 363,6 | 351,3 | 338,9 | 329,7 | 330,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 64.679 | 62.458 | 60.334 | 58.864 | 59.310 |
| Rast BDP (v %): | 1,2 | 1,4 | -0,1 | -1,2 | 1,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 7,5 | 7,8 | 8,0 | 7,2 | 6,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,1 | 2,0 | 0,7 | 4,3 | 7,2 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -69,8 | -66,5 | -67,7 | -74,5 | -88,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 77,6 | 73,4 | 74,6 | 83,8 | 88,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,1 | 0,6 | -2,0 | -0,1 | 3,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,9 | 2,4 | 0,1 | -6,6 | 8,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 4,2 | 4,3 | 5,5 | -1,4 | 12,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 15,8+ | 106,2 | 106,4 | 132,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 14,1+ | 94,1 | 124,1 | 131,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 18 | 17 | 16 |
| Razred tveganja (op): | / | / | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2025 (posodobljeno april 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Finske
Če vas zanima stanje Finske na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo na Finskem
Državljani EU za delo na Finskem ne potrebujejo nobenih dovoljenj. Delavci, ki prihajajo iz drugih držav, pa morajo pridobiti delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje. Zaposlitev je potrebno poiskati še pred prihodom na Finsko.
Za tujce so na voljo tečaji finščine, ki pomagajo pri integraciji, saj znanje jezika pomaga pri zaposlitvi v nekaterih sektorjih, čeprav v mednarodnih podjetjih pogosto zadostuje angleščina.
Tujci imajo največ priložnosti za delo na področju storitvenih dejavnosti, industrije, gradbeništva in medicine. Največ povpraševanja je po socialnih delavcih, IT strokovnjakih in inženirjih.
V zadnjih letih je Finska postala vse bolj odprta za tuje delavce, zato je delovna mesta na Finskem zasedlo na deset-tisoče ljudi iz tujine.
Povprečna in minimalna bruto plača
Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Ta se ureja s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in sindikati.
Povprečna bruto mesečna plača se je po podatkih finskega statističnega urada v Q4 2024 povečala na 4.140 EUR iz 4.112 EUR v Q3 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 0,8 | 1,5 | 1,4 | 1,3 |
| Rast javne potrošnje | 0,7 | 0,5 | 0,6 | 1,1 |
| Rast investicij | -2,0 | 3,3 | 2,4 | 2,2 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Finska je v letu 2023 izvozila za 77,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 74,3 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 3,0 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Finska največ izvažala električno in elektronsko opremo, les, nafto in plin, strojno opremo ter vozila.
- Največ so v letu 2023 izvozili na Finsko (16,9 % od celotnega izvoza), sledijo Latvija, Švedska, Litva in Nemčija.
- Finska je v letu 2023 največ uvažala električno in elektronsko opremo, vozila, nafto in plin, strojno opremo ter plastiko.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Finske (15,4 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Latvija, Litva in Švedska.
Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 13,3 | Električna in elektronska oprema | 14,3 |
| Vozila | 12,4 | Les in lesni izdelki | 10,7 |
| Mineralna goriva, olja | 11,7 | Mineralna goriva, olja | 9,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,1 | Stroji, jedrski reaktorji | 9,4 |
| Plastika in plastični izdelki | 3,8 | Vozila | 8,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Finska | 15,4 | Finska | 16,9 |
| Nemčija | 11,6 | Latvija | 11,9 |
| Latvija | 10,8 | Švedska | 9,4 |
| Litva | 10,3 | Litva | 8,2 |
| Švedska | 7,7 | Nemčija | 6,6 |
| Slovenija (26. mesto) | 0,4 | Slovenija (44. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2022 znašale 95,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 9,7 %.
- Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2022 znašale 142,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 4,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji na Finsko
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Švedska | 21.753 |
| Nizozemska | 13.485 |
| Luksemburg | 11.745 |
| Norveška | 5.438 |
| Kitajska | 4.137 |
| Združeno kraljestvo | 3.005 |
| Irska | 2.861 |
| Nemčija | 2.781 |
| Danska | 2.711 |
| Rusija | 1.700 |
Vir: Factiva, ITC, september 2024.
Poglejte si tudi:
