Finska

Predstavitev gospodarstva Finske

Predstavitev države

Uradni naziv Suomen Tasavalta / Republika Finska
Mednarodna oznaka FI/FIN
Glavno mesto Helsinki
Velikost (km2) 338.145
Prebivalci (mio) 5,6
Uradni jezik Finski in švedski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Evangeličanski luteranci (67,8 %), pravoslavci (1,1 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas
Klicna številka +358



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Helsinki 648.042
Espoo 283.632
Tampere 235.239
Vantaa 228.166

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1919 in spremenjeni l. 2000

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Eduskunta) ima 200 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. Predsednik je pooblaščen, da razpusti parlament na zahtevo predsednika vlade.

Volitve:

Zadnje volitve so bile v aprilu 2019 (zakonodajne) in januarja 2018 (predsedniške). Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2023, naslednje predsedniške pa januarja 2024.

Vodstvo države:

Predsednik je razglašen za izvoljenega, če dobi absolutno večino oddanih glasov v prvem krogu glasovanja. Če tega ni, poteka drugi krog med dvema vodilnima kandidatoma. Sauli Niinistö je bil na zadnjih volitvah januarja 2018 z 62,7 % glasov ponovno izvoljen za drugi šestletni mandat.

Izvršilna oblast:

Državni svet (Valtioneuvosto) sestavlja predsednik vlade in do 18 ministrov. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 14. aprila 2019, je zmagala opozicijska stranka levosredinskih Socialnih demokratov, ki jo vodi Antti Rinne. Volilci so jim namenili 17,7 % glasov, s čemer so si pridobili 40 sedežev v parlamentu. Zaradi spora s koalicijskimi partnerji je Antti Rinne 3.12.2019 odstopil s položaja. 8.12.2019 je začasno prevzela premierski položaj dosedanja ministrica za promet, komaj 34 letna Sanna Marin.

Premier: Sanna Marin (od 10.12.2019)

 

Finska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) inWTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 5,6 5,6 5,6 5,5 5,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 18 18
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 254,6 246,1 248,8 236,3 239,7
 BDP per capita (v EUR): 45.783 44.306 44.850 42.646 43.340
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 281,6 270,6 252,8 245,5 248,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 50.628 48.706 45.560 44.311 44.892
 Rast BDP (v %): 1,5 2,7 3,5 -2,8 1,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,5 6,6 7,6 7,8 6,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,5 2,2 2,1 0,4 1,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -69,3 -68,7 -68,1 -56,8 -62,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 72,3 71,5 70,6 59,8 64,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,7 4,5 4,4 -6,8 6,7
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,4 3,9 3,3 -6,5 2,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 4,4 3,0 10,6 4,6 -2,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 20,3+ 108,4 93,6 93,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 18,8+ 111,9 81,9 84,7
Stopnja tveganja države (op): / 16 16 16 18
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / 20 17



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2017

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače, povprečna bruto mesečna plača pa je v Q3 2021 znašala 3.677 EUR.


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 2,7 2,5 1,9 1,1
Rast javne potrošnje 3,4 0,6 -0,3 0,2
Rast investicij 1,0 4,5 2,0 2,0


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Finska je v letu 2020 izvozila za 57,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 56,1 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 1,6 mlrd EUR. Za Finsko so najpomembnejši izvozni in uvozni trgi države EU. Največ je Finska v letu 2020 izvozila v Nemčijo (13,5 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Kitajska. Največ so izvozili strojev, papirja in kartona, električne in elektronske opreme, vozil ter mineralnih goriv. Uvažali so v letu 2020 največ iz Nemčije (15,4 % od celotnega uvoza), Švedske, Rusije, Kitajske in Nizozemske. Največ so uvozili strojev, mineralnih goriv, električne in elektronske opreme ter vozil.
 

Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 12,7 Stroji, jedrski reaktorji 14,4
Mineralna goriva, olja 10,5 Papir in karton 10,4
Električna in elektronska oprema 10,1 Električna in elektronska oprema 8,0
Vozila 9,3 Vozila 7,3
Ostalo blago 5,1 Mineralna goriva, olja 7,0
 
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 15,4 Nemčija 13,5
Švedska 11,0 Švedska 10,4
Rusija 9,7 ZDA 8,3
Kitajska 9,0 Nizozemska 6,5
Nizozemska 4,6 Kitajska 5,2
Slovenija (43. mesto) 0,2 Slovenija (60. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2018 znašale 57,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -6,2%. Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2018 znašale 79,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -0,1%.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 23,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švedska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
 
Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 3.743,9
Švedska 3.262,5
Nemčija 2.785,0
Združeno kraljestvo 1.706,9
Rusija 1.601,2
Druge države 10.465,6
Skupaj 23.565,0
   
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Komunikacije 3.208,9
Transport 2.836,2
Progr. opr. in IT storitve 2.422,1
Kovine 2.113,5
Finančne storitve 1.357,2
Drugi sektorji 12.369,5
Skupaj 23.565,0
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Google 1.507,5
Pelican Self Storage 586,5
Hetzner Online 291,8
DB Schenker 276,4
Borealis 250,8
Nordea Bank (Nordea) 239,7
Boliden (New Boliden) 196,8
 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
 



Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo