Finska 
Predstavitev gospodarstva Finske
Predstavitev države
| Uradni naziv | Suomen Tasavalta / Republika Finska |
| Mednarodna oznaka | FI/FIN |
| Glavno mesto | Helsinki |
| Velikost (km2) | 338.145 |
| Prebivalci (mio) | 5,5 |
| Uradni jezik | Finski in švedski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Evangeličanski luteranci (67,8 %), pravoslavci (1,1 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +358 |
Prebivalstvo Finske
Finska ima 5,5 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Helsinki | 558.457 |
| Espoo | 256.760 |
| Tampere | 202.687 |
| Vantaa | 190.058 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1919 in spremenjeni l. 2000 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Eduskunta) ima 200 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. Predsednik je pooblaščen, da razpusti parlament na zahtevo predsednika vlade. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 2. aprila 2023 (zakonodajne) in januarja 2018 (predsedniške). Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2027, naslednje predsedniške pa januarja 2024. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik je razglašen za izvoljenega, če dobi absolutno večino oddanih glasov v prvem krogu glasovanja. Če tega ni, poteka drugi krog med dvema vodilnima kandidatoma. Sauli Niinistö je bil na zadnjih volitvah januarja 2018 z 62,7 % glasov ponovno izvoljen za drugi šestletni mandat. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 2. aprila 2023, je zmagala desnosredinska Stranka nacionalne koalicije (NCP), ki jo vodi Petteri Orpo. Na 2. mesto se je uvrstila desničarska populistična stranka Finci, socialdemokrati premierke Sanne Marin pa so pristali na 3. mestu. |
Finska je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) inWTO (World Trade Organization). S 4. aprilom 2023 je Finska postala tudi članica NATA.
Vir: EIU; Factiva, april 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,6 | 5,6 | 5,5 | 5,5 | 5,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 18 | 18 | 18 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 321,7 | 299,8 | 277,7 | 251,5 | 238,3 |
| BDP per capita (v EUR): | 57.949 | 54.056 | 50.113 | 45.438 | 43.097 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 338,9 | 328,4 | 315,6 | 257,0 | 253,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 61.073 | 59.222 | 56.948 | 46.429 | 45.878 |
| Rast BDP (v %): | 1,4 | 0,2 | 2,3 | 3,0 | -2,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,0 | 5,9 | 6,8 | 7,6 | 7,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,0 | 5,7 | 7,2 | 2,1 | 0,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -89,8 | -90,6 | -91,1 | -67,8 | -56,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 96,1 | 94,9 | 92,0 | 70,7 | 59,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | -0,9 | -2,3 | 3,2 | 5,4 | -7,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | -0,8 | -1,5 | 5,3 | 6,0 | -6,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 10,7 | 13,9 | 14,6 | 20,2 | -2,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 15,2+ | 132,8 | 108,4 | 93,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 20,8+ | 131,0 | 115,0 | 81,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 17 | 16 | 16 | 16 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 20 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2023 (posodobljeno maj 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, marec 2023.
Delo na Finskem
V zadnjih letih je Finska postala vse bolj odprta za tuje delavce, zato je delovna mesta na Finskem zasedlo na deset-tisoče ljudi iz tujine.
Državljani EU za delo na Finskem ne potrebujejo nobenih dovoljenj. Tisti delavci, ki pa prihajajo iz drugih držav, morajo pridobiti delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje. Zaposlitev pa je potrebno poiskati že pred prihodom na Finsko.
Po podatkih Finskega statističnega urada je bilo v začetku leta 2023 na trgu dela približno 48.000 odprtih delovnih mest. Večina prostih delovnih mest je skoncentriranih v proizvodnji.
Tujci imajo največ priložnosti za delo na področju storitvenih dejavnosti, industrije, gradbeništva in medicine. Največ povpraševanja je po socialnih delavcih, IT strokovnjakih in inženirjih.
Povprečna in minimalna bruto plača
Finska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Ta se ureja s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in sindikati.
Povprečna bruto mesečna plača je po podatkih finskega statističnega urada v Q1 2022 znašala 3.717 EUR , kar je ena najvišjih plač v Evropi.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,7 | 0,2 | 1,6 | 1,5 |
| Rast javne potrošnje | 2,6 | 2,0 | 1,3 | 1,4 |
| Rast investicij | 5,2 | -0,5 | 0,8 | 1,4 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Finska je v letu 2021 izvozila za 70,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 68,1 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 2,5 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Finska največ izvažala strojno opremo, papir, električno in elektronsko opremo, železo in jeklo ter vozila.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (13,2 % od celotnega izvoza), sledijo Švedska, ZDA, Nizozemska in Rusija.
- Finska je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter ostalo blago.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (14,5 % od celotnega uvoza), sledijo Rusija, Švedska, Kitajska in Nizozemska.
Finska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 12,8 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,2 | Papir in karton | 9,7 |
| Električna in elektronska oprema | 9,9 | Električna in elektronska oprema | 7,6 |
| Vozila | 8,9 | Železo in jeklo | 7,5 |
| Ostalo blago | 4,8 | Vozila | 7,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 14,5 | Nemčija | 13,2 |
| Rusija | 11,7 | Švedska | 10,2 |
| Švedska | 11,5 | ZDA | 6,6 |
| Kitajska | 9,0 | Nizozemska | 6,1 |
| Nizozemska | 4,5 | Rusija | 5,4 |
| Slovenija (45. mesto) | 0,2 | Slovenija (61. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Finskem so v letu 2020 znašale 79,4 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 3,3 %.
- Celotne izhodne TNI Finske so v letu 2020 znašale 126,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 8,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Finskem 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
