Finska

Gospodarska politika vlade

Vlada se tudi v letu 2022 osredotoča na reševanje ekonomskih in socialnih učinkov pandemije korona virusa.

Po nedavnem povečanju proračunskega primanjkljaja bo v prihodnjih letih sprejela dodatne ukrepe za konsolidacijo. Ko bo pandemije konec, bo vlada nadaljevala s svojo politično agendo. Ta vključuje opazen premik v levo glede gospodarskih vprašanj.
Nekatere reforme trga dela, ki jih je sprejela prejšnja desnosredinska administracija, so bile razveljavljene ali razvodenele.
Vlada si bo prizadevala povečati udeležbo delovne sile in obravnavati demografske izzive, da bi podprla dolgoročno gospodarsko rast.

Razprava o vstopu v Nato se je leta 2022 stopnjevala po ruski invaziji na Ukrajino. Finska se NATU verjetno ne bo pridružila, vendar je svoje odnose z zavezništvom poglobila, tudi s podpisom memoranduma o soglasju države gostiteljice.


Vir: EIU; Factiva, maj 2022.

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na nakupno odločitev finskih potrošnikov, so kakovost, varnost in poreklo izdelka. Finci dajejo prednost nacionalnim izdelkom, zlasti na področju prehrane. Pomembni sta tako CE oznaka kot ekološka oznaka izdelka.

Finski potrošniki so odprti za nove izdelke in na trgu obstaja veliko povpraševanje po blagu z visoko dodano vrednostjo. Prednost imajo enostavni in praktični izdelki s preprosto embalažo, ter izdelki, ki niso škodljivi za okolje.
 

Tržne poti, distribucija

Distribucijska omrežja na Finskem postajajo vse bolj integrirana. Razvoj velikih trgovskih centrov in hipermarketov povzroča zaprtje številnih malih trgovskih podjetij in butikov. Omejeni delovni čas predstavlja veliko oviro v sektorju. Finski potrošniki najraje kupujejo v nakupovalnih središčih, zlasti v severnih mestih. Večina nakupovalnih centrov se nahaja v največjih mestih.

Prodaja na Finskem se lahko organizira prek zastopnika, distributerja, uveljavljenega trgovca na debelo ali neposredno preko maloprodajne mreže. 

Prodaja v hipermarketih se je na Finskem v letu 2021 povečala za 3 % in dosegla vrednost 6,2 mlrd EUR. S Group je največji konkurent v segmentu, s 57 % tržnim deležem v letu 2021. Po napovedih se bo prodaja v hipermarketih v prihodnjih 5 letih povečevala po 2 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2026 dosegla 7 mlrd EUR.

Prodaja v supermarketih se je v letu 2021 povečala za 1 % na 6 mlrd EUR. S Group ima tudi v tem segmentu največji, 64 % tržni delež. Po napovedih se bo segment supermarketov v prihodnjih 5 letih povečeval po 2 % povprečni letni stopnji (oziroma 0,1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegel vrednost 6,5 mlrd EUR.

Diskontne trgovine so v letu 2021 dosegle 1,8 mlrd EUR prodaje, kar predstavlja 3 % letno rast. Lidl Suomi je na Finskem edini diskontni trgovec, s 100 % tržnim deležem. Po napovedih se bo prodaja v tem segmentu v prihodnjih 5 letih povečevala po 3 % povprečni letni stopnji (oziroma 2 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 2,2 mlrd EUR.


Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2021)
Kesko Oyj	12.099,26
Suomen Osuuskauppojen Keskuskunta	6.235,44
Hok-Elanto Liiketoiminta Oy	1.924,57
Lidl Suomi Kommandiittiyhtiö	1.599,67
K-Market Oy	1.286,44
Tokmanni Group Oyj	1.222,54
Alko Oy	1.162,58

 

Spletna prodaja na Finskem

Vrednost spletne maloprodaje se je na Finskem v letu 2021 povečala za 13 % na 5,9 mlrd EUR.

Kesko Oyj je največji spletni ponudnik na trgu, s 6 % tržnim deležem v letu 2021.

Potrošniki na Finskem v zadnjih nekaj letih vse več kupujejo na spletu. Pandemija COVID-19 je še pospešila preusmeritev na spletne nakupe, saj so potrošniki iskali alternativne načine nakupovanja, da bi se izognili fizičnim trgovinam. Kljub temu, da v letu 2021 rast spletne maloprodaje ni bila tako visoka kot leta 2020, je še vedno ostala dvomestna. Največjo rast prodaje je v zadnjih dveh letih beležil segment hrane in pijače. Spletno nakupovanje živilskih izdelkov se je povečalo nenadoma, zato so imeli spletni ponudniki težave pri zagotavljanju povpraševanja. To je privedlo do dolgih rokov dostave na začetku prvega vala pandemije. Ponudniki so se zato osredotočili na izboljšanje svojih storitev dostave na dom in razmere so se kmalu izboljšale.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja na Finskem v prihodnjih 5 letih rasla po 9 % povprečni letni stopnji (oziroma 8 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 9,3 mlrd EUR.
 
Spletni ponudniki na Finskem:  

• Amazon.com Inc             
• Gigantti Oy Ab             
• Kesko Oyj                  
• Verkkokauppa.com Oyj   
• S Group    
• Zalando SE                 

Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi. 
 

Javna naročila

• portal javnih naročil na Finskem
• sistem javnih naročil na Finskem

 

Sejmi

• sejmi na Finskem
• baza sejmov - izvozno okno

 

Plačevanje

Finska ima sodoben bančni sektor s storitvami, ki temeljijo na novih tehnologijah in inovativnih rešitvah. Na Finskem 92 % vseh odraslih plačuje predvsem elektronsko, medtem ko je prenos plačil med podjetji skoraj v celoti elektronski. Mobilno bančništvo je v razcvetu.
 
Finska je del enotnega območja plačil v evrih (SEPA), ki so ga ustanovile evropske banke, Evropska centralna banka in Evropska komisija. Finska je ena od predhodnic v smislu enostavnega in varnega plačevanja s karticami. Plačilne kartice, ki jih izdajo banke, so večinoma debetne kartice, povezane z računi. Vse kartice, ki jih izdajo banke, so mednarodne kartice, skladne s SEPA in imajo vgrajen čip za izboljšanje varnosti.

Podjetje, ki je pripravljeno sprejeti kartična plačila, mora najprej skleniti pogodbo z banko ali z drugim ponudnikom prevzemnih storitev. Navodila za sprejemanje kartičnih plačil dajejo ponudniki storitev.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Finska transportno-logistična infrastruktura je zelo dobro razvita, prometni sistem pa temelji na učinkovitem železniškem in cestnem omrežju.
 
Finska ima več kot 50 trgovskih pristanišč, več kot 10 pa se jih nahaja na celinskih plovnih poteh, ki jih s Saimskim kanalom povezuje Baltsko morje. Pristanišča so varna in avtomatizirana, postopki natovarjanja in razkladanja pa so vedno hitri in potekajo brez težav.
 
Za mednarodni prevoz blaga je najbolj primeren pomorski transport, za notranji prevoz pa cestni in železniški transport.
 

Več:

• Mednarodni transport – izvozno okno

 

Poslovni imeniki in koristne povezave:

• www.finder.fi - imenik storitev in izdelkov po proizvajalcih
• largestcompanies - poslovni imenik nordijskih podjetij
• nordicnet - poslovni imenik nordijskih podjetij
• expat - finski poslovni imenik
• finlandseek - poslovni imenik finskih podjetij

 

Druge koristne povezave:

• Suomi.fi
• Business Finland
• Finland Chamber of Commerce
• Helsinki Business Hub
• Finnish Government
• Tulli - Finnish Customs
• Vero Skatt - Tax Administration
• Finlex Data Bank
• Finnish Patent and Registration Office
• this is FINLAND

Posodobljeno maj 2022.

_