Finska 
Prodaja na Finsko
Kako prodajati na Finsko?
Gospodarska politika vlade
Z uravnoteženjem javnih financ, spodbujanjem inovacij in izkoriščanjem svojih prednosti na področju izobraževanja in zelenih tehnologij,Finska gradi temelje za gospodarsko stabilnost in blaginjo prihodnjih generacij, hkrati pa ohranja aktivno vlogo v globalnem razvoju.
Finska vlada si je za mandatno obdobje do leta 2027 zadala cilj okrepiti javne finance in obrniti trend naraščajočega zadolževanja. Glavni cilj fiskalne politike je znižati proračunski primanjkljaj javnih financ na največ -1 % BDP.
Davčna politika vlade je usmerjena v povečanje kupne moči gospodinjstev, spodbujanje dela in samozaposlitve ter podpiranje domačega lastništva, pri čemer skupna davčna obremenitev ni povečana.
Trenutne vladne politične prioritete so krepitev energetske varnosti in obrambnih zmogljivosti.
Imigracija bo še naprej najbolj sporen politični problem. Vlada si bo prizadevala povečati zaposlenost, da bi kompenzirala vpliv padajočega števila delovno aktivnega prebivalstva na gospodarstvo in javne finance.
Prožnejša imigracijska politika bi lahko predstavljala rešitev, vendar bo na politiko v tej smeri močno vplivala desničarska populistična stranka Finci, zato je malo verjetno, da bo politika glede imigracije postala manj omejena.
Posodobljeno: avgust 2025.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Indeks dejanske individualne porabe (AIC), ki meri materialno blaginjo gospodinjstev, uvršča finska gospodinjstva na 6. mesto v EU, približno 14 % nad povprečjem EU.
Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na nakupno odločitev finskih potrošnikov, so kakovost, varnost in poreklo izdelka.
Finci dajejo prednost nacionalnim izdelkom, zlasti na področju prehrane, vendar mednarodne blagovne znamke pridobivajo vse večji tržni delež, zlasti kadar ciljajo na določene segmente. Pomembni sta tako CE oznaka kot ekološka oznaka izdelka.
Finski potrošniki so odprti za nove izdelke in na trgu obstaja veliko povpraševanje po blagu z visoko dodano vrednostjo. Prednost imajo enostavni in praktični izdelki s preprosto embalažo, ter izdelki, ki niso škodljivi za okolje.
Finskim potrošnikov je pomembna kakovostna storitev za stranke in celotna nakupna izkušnja.
Tržne poti, distribucija
Distribucijska omrežja na Finskem postajajo vse bolj integrirana. Razvoj velikih trgovskih centrov in hipermarketov povzroča zaprtje številnih malih trgovskih podjetij in butikov. Omejeni delovni čas predstavlja veliko oviro v sektorju.
Finski potrošniki najraje kupujejo v nakupovalnih središčih, zlasti v severnih mestih. Večina nakupovalnih centrov se nahaja v največjih mestih.
Prodaja na Finskem se lahko organizira prek zastopnika, distributerja, uveljavljenega trgovca na debelo ali neposredno preko maloprodajne mreže.
V letu 2024 so hipermarketi ostali največji prodajni kanal na Finskem glede na maloprodajno vrednost.
Prodaja v hipermarketih se je na Finskem v letu 2024 povečala za 2 % in dosegla vrednost 7,4 mlrd EUR.
S Group je največji konkurent v segmentu, z 59 % tržnim deležem v letu 2024.
Po napovedih se bo prodaja v hipermarketih v prihodnjih 5 letih povečevala po 2 % povprečni letni stopnji (oziroma 0,4 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla 8,3 mlrd EUR.
Prodaja v supermarketih se je v letu 2024 povečala za 2 % na 6,8 mlrd EUR.
S Group ima tudi v tem segmentu največji, 67 % tržni delež.
Po napovedih se bo vrednost prodaje v segmentu supermarketov v prihodnjih 5 letih povečevala po 3 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla 7,7 mlrd EUR.
Supermarketi bodo še naprej pod vplivom vladnih odločitev glede obdavčitve in morebitnih sprememb, kaj je v tem kanalu dovoljeno prodajati.
Diskontne trgovine so v letu 2024 dosegle 2 mlrd EUR prodaje, kar predstavlja 3 % letno rast.
Lidl Suomi je na Finskem edini diskontni trgovec, s 100 % tržnim deležem.
Po napovedih se bo prodaja v diskontnem segmentu v prihodnjih 5 letih povečevala po 6 % povprečni letni stopnji (oziroma 4 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla vrednost 2,7 mlrd EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2024) |
|---|---|
| Kesko Oyj | 12.116,76 |
| Suomen Osuuskauppojen Keskuskunta | 9.682,12 |
| Helsingin Osuuskauppa Elanto | 2.737,68 |
| Hok-Elanto Liiketoiminta Oy | 2.711,15 |
| Lidl Suomi Kommandiittiyhtiö | 2.304,93 |
| Tokmanni Group Oyj | 1.738,60 |
| Tokmanni Group Oyj | 1.702,58 |
Spletna prodaja na Finskem
Spletna maloprodaja se je na Finskem v letu 2024 povečala za 5 % in dosegla vrednost 5,8 mlrd EUR.
Po napovedih Euromonitor International, se bo spletna maloprodaja na Finskem v prihodnjih 5 letih povečevala po 6 % povprečni letni stopnji (oziroma 4 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla vrednost 7,9 mlrd EUR.
Družba S group je vodilni konkurent na finskem trgu spletne maloprodaje. Leta 2024 je imela 6,3 % tržni delež glede na maloprodajno vrednost.
Sledi podjetje Verkkokauppa.com Oyj s 5,19 % tržnim deležem. Podjetje pospešuje prehod trgovine na splet z najhitrejšimi dostavami na Finskem. V letu 2024 je podjetje ustvarilo 468 mio EUR prihodkov.
Drugi večji spletni ponudniki
- Kesko Oyj
- Amazon.com Inc
- Zalando SE
- Apple AB
- Gigantti Oy Ab
Skoraj vsi potrošniki uporabljajo družbena omrežja, Finci pa pogosteje kot drugi Evropejci obiščejo spletne strani proizvajalcev in blagovnih znamk.
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Finska je ena od vodilnih držav na področju enostavnega in varnega kartičnega plačevanja.Najpogostejši način plačevanja med poslovnimi subjekti na Finskem je plačilo preko enotnega območja plačil SEPA.
Vedno več finskih ponudnikov zahteva tako imenovano »močno identifikacijo« (Strong Identification) pri spletnih in mobilnih transakcijah, da bi izpolnili zahteve Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR).
Plačilni pogoji se razlikujejo glede na sektor, vrsto pogodbe in zaupanja podjetja.
Računi so praviloma plačani pravočasno.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Finska transportno-logistična infrastruktura je zelo dobro razvita, prometni sistem pa temelji na učinkovitem železniškem in cestnem omrežju.Cestni promet predstavlja 90 % vsega transporta in 70 % tovora po teži.
Železniški sistem obsega 5.919 km prog, od katerih je 3.072 km elektrificiranih, in je pomemben za prevoz industrijskih izdelkov, zlasti iz gozdarske industrije.
Pomorski promet je ključen za zunanjo trgovino, saj 95 % uvoza in izvoza poteka po morju.
Finska ima več kot 50 trgovskih pristanišč, več kot 10 pa se jih nahaja na celinskih plovnih poteh, ki jih s Saimskim kanalom povezuje Baltsko morje. Pristanišča so varna in avtomatizirana, postopki natovarjanja in razkladanja pa so vedno hitri in potekajo brez težav.
Za mednarodni prevoz blaga je najbolj primeren pomorski transport, za notranji prevoz pa cestni in železniški transport.
Finska vlaga v trajnostne rešitve, kot so nizko emisijske cone v Helsinkih in razvoj električnih vozil, v skladu s cilji za zmanjšanje emisij do 2030.
Logistika je digitalizirana, z uporabo standardov GS1 za preglednost dobavnih verig.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- www.finder.fi - imenik storitev in izdelkov po proizvajalcih
- largestcompanies - poslovni imenik nordijskih podjetij
- nordicnet - poslovni imenik nordijskih podjetij
- expat - finski poslovni imenik
- finlandseek - poslovni imenik finskih podjetij
Druge koristne povezave:
- Suomi.fi
- Business Finland
- Finland Chamber of Commerce
- Helsinki Business Hub
- Finnish Government
- Tulli - Finnish Customs
- Vero Skatt - Tax Administration
- Finlex Data Bank
- Finnish Patent and Registration Office
- this is FINLAND
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- Lloyds Bank
- Euromonitor International
- Ministrstvo za finance
- Valtioneuvosto.fi
- Ministrstvo za transport in komunikacije
Posodobljeno avgust 2025.
Poglejte si tudi:
