Finska

Prodaja na Finsko

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na nakupno odločitev finskih potrošnikov, so kakovost, varnost in poreklo izdelka. Finci dajejo prednost nacionalnim izdelkom, zlasti na področju prehrane. Pomembni sta tako CE oznaka kot ekološka oznaka izdelka.

Finski potrošniki so odprti za nove izdelke in na trgu obstaja veliko povpraševanje po blagu z visoko dodano vrednostjo. Prednost imajo enostavni in praktični izdelki s preprosto embalažo, ter izdelki, ki niso škodljivi za okolje.
 

Tržne poti, distribucija

Distribucijska omrežja na Finskem postajajo vse bolj integrirana. Razvoj velikih trgovskih centrov in hipermarketov povzroča zaprtje številnih malih trgovskih podjetij in butikov. Omejeni delovni čas predstavlja veliko oviro v sektorju. Finski potrošniki najraje kupujejo v nakupovalnih središčih, zlasti v severnih mestih. Večina nakupovalnih centrov se nahaja v največjih mestih.

Prodaja na Finskem se lahko organizira prek zastopnika, distributerja, uveljavljenega trgovca na debelo ali neposredno preko maloprodajne mreže. 

Prodaja v hipermarketih na Finskem se je v letu 2019 povečala za 2 % in dosegla vrednost 5,6 mlrd EUR. Po napovedih analitikov bo prodaja v hipermarketih v prihodnjih petih letih rasla po 2 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 6,1 mlrd EUR. Največji konkurent v segmentu hipermarketov je trgovska veriga S Group s svojo blagovno znamko Prisma, ki je imela v letu 2019 57 % tržni delež. Na drugem mestu pa je trgovska veriga Kesko s svojimi prodajnimi centri K-Citymarket.

Diskontne trgovine so na Finskem v letu 2019 beležile 5 % rast prodaje, ki je dosegla 1,7 mlrd EUR. V prihodnjih petih letih naj bi se prodaja v diskontnih trgovinah povečevala po 4 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 2 mlrd EUR. Lidl je edini diskontni trgovec na Finskem in je na trgu že od leta 2002.

Spletna trgovina se je na Finskem v letu 2019 povečala za 9 % in dosegla vrednost 3,5 mlrd EUR. Po napovedih naj bi se v prihodnjih petih letih povečevala po 7 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 4,9 mlrd EUR.
Največja trgovca na drobno S Group in Kesko trenutno veliko vlagata v e-trgovino. Medtem ko se trgovec S Group osredotoča na spletno prodajo hrane in pijače, poskuša Kesko, ki je ključni ponudnik izdelkov za dom in vrt, povečati prodajo preko spleta v tej kategoriji. Med drugimi velikimi trgovci na drobno tudi Lidl eksperimentira s spletno trgovino preko Sportyfeel.fi, ki ponuja omejen nabor izdelkov, zlasti pri e-trgovini s hrano in pijačo. Približno 49 % spletne prodaje Finci opravijo preko mednarodnih spletnih ponudnikov. Najbolj priljubljene so Zalando, Adlibris, Cdon.com, Verkkokauppa.com in H&M.

 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Kesko Oyj 10.895,39
Suomen Osuuskauppojen Keskuskunta 5.577,39
Hok-Elanto Liiketoiminta Oy 1.766,46
Lidl Suomi Kommandiittiyhtiö 1.408,75
K-Market Oy 1.127,13
Stockmann Oyj ABP 976,07
Tokmanni Group Oyj 959,68


Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje 

Finska ima sodoben bančni sektor s storitvami, ki temeljijo na novih tehnologijah in inovativnih rešitvah. Na Finskem 92 % vseh odraslih plačuje predvsem elektronsko, medtem ko je prenos plačil med podjetji skoraj v celoti elektronski. Mobilno bančništvo je v razcvetu.
 
Finska je del enotnega območja plačil v evrih (SEPA), ki so ga ustanovile evropske banke, Evropska centralna banka in Evropska komisija. Finska je ena od predhodnic v smislu enostavnega in varnega plačevanja s karticami. Plačilne kartice, ki jih izdajo banke, so večinoma debetne kartice, povezane z računi. Vse kartice, ki jih izdajo banke, so mednarodne kartice, skladne s SEPA in imajo vgrajen čip za izboljšanje varnosti.

Podjetje, ki je pripravljeno sprejeti kartična plačila, mora najprej skleniti pogodbo z banko ali z drugim ponudnikom prevzemnih storitev. Navodila za sprejemanje kartičnih plačil dajejo ponudniki storitev.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Finsko na 27. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Finski transportni sektor je v obdobju 2014-2018 rasel po 0,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegel vrednost 9,7 mlrd EUR.
 
Največ transporta na Finskem poteka preko cestnega omrežja. Finska večinoma trguje s sosednjimi ali bližnjimi državami. Največ izvozi v Nemčijo, na Švedsko in v ZDA. Cestni transport je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 6,2 mlrd EUR, kar predstavlja 64,1 % celotne vrednosti sektorja.
 
Tudi pomorski transport ima pomembno vlogo pri finskih prevoznih storitvah. Velika mesta na jugu in zahodu Finske se nahajajo na obali, ki meji na Botnijski zaliv, Baltsko morje in Finski zaliv, kar povezuje Finsko s severom Evrope in Skandinavijo in spodbuja ladijske prevoze na kratkih razdaljah. Več kot 90 % finskega transporta je opravljenega na kratkih razdaljah. Segment pomorskega transporta je v letu 2018 ustvaril 2,5 mlrd EUR prihodkov ali 25,5 % celotne vrednosti sektorja.

Analitiki napovedujejo, da bo finski transportni sektor v prihodnjih petih letih rasel po 3,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegel vrednost 10,7 mlrd EUR.

 
Tržna segmentacija za leto 2018 
 
Segment Odstotek
Cestni transport 64,1 %
Pomorski transport 25,5 %
Letalski transport 5,8 %
Železniški transport 4,6 %


Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



 Posodobljeno april 2020.

_