Finska

Prodaja na Finsko

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na nakupno odločitev finskih potrošnikov, so kakovost, varnost in poreklo izdelka. Finci dajejo prednost nacionalnim izdelkom, zlasti na področju prehrane. Pomembni sta tako CE oznaka kot ekološka oznaka izdelka.

Finski potrošniki so odprti za nove izdelke in na trgu obstaja veliko povpraševanje po blagu z visoko dodano vrednostjo. Prednost imajo enostavni in praktični izdelki s preprosto embalažo, ter izdelki, ki niso škodljivi za okolje.
 

Tržne poti, distribucija

Distribucijska omrežja na Finskem postajajo vse bolj integrirana. Razvoj velikih trgovskih centrov in hipermarketov povzroča zaprtje številnih malih trgovskih podjetij in butikov. Omejeni delovni čas predstavlja veliko oviro v sektorju. Finski potrošniki najraje kupujejo v nakupovalnih središčih, zlasti v severnih mestih. Večina nakupovalnih centrov se nahaja v največjih mestih.

Prodaja na Finskem se lahko organizira prek zastopnika, distributerja, uveljavljenega trgovca na debelo ali neposredno preko maloprodajne mreže. 

Prodaja v hipermarketih se je na Finskem v letu 2020 povečala za 7 % in dosegla vrednost 6 mlrd EUR. S Group je največji konkurent v segmentu, z 58 % tržnim deležem v letu 2020. Po napovedih se bo prodaja v hipermarketih v obdobju 2020-2025 povečevala po 3 % povprečni letni stopnji, oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen.

Prodaja v supermarketih se je v letu 2020 povečala za 6 % na 5,9 mlrd EUR. S Group ima tudi v tem segmentu največji, 63 % tržni delež. Po napovedih se bo segment supermarketov v prihodnjih 5 letih povečeval po 2 % povprečni letni stopnji, oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen.

Diskontne trgovine so v letu 2020 dosegle 1,8 mlrd EUR prodaje, kar predstavlja 8 % letno rast. Lidl Suomi je na Finskem edini diskontni trgovec, s 100 % tržnim deležem. Po napovedih se bo prodaja v tem segmentu v prihodnjih 5 letih povečevala po 5 % povprečni letni stopnji, oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen.


Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Kesko Oyj 10.688,55
S Group 8.437,47
Suomen Osuuskauppojen Keskuskunta 5.173,75
Hok-Elanto Liiketoiminta Oy 1.644,32
Lidl Suomi Kommandiittiyhtiö 1.312,87
Tokmanni Group Oyj 1.075,09
K-Market Oy 1.043,57


 

Spletna prodaja na Finskem

Spletna prodaja se je na Finskem v letu 2020 povečala za 15 % in dosegla vrednost 5 mlrd EUR.

Spletna prodaja je v letu 2020 na Finskem beležila visoko rast, saj so potrošniki iskali alternativne načine nakupovanja, da bi se izognili fizičnim prodajnim mestom. Najbolj opazen razvoj v spletni trgovini je doživel segment hrane in pijače. Povpraševanje po spletnem nakupovanju v tem segmentu se je nenadoma tako povečalo, da so imeli spletni ponudniki težave z zagotavljanjem dobav, kar je privedlo do daljših dobavnih rokov na začetku prvega vala COVID-19. Storitve dostave so se sčasoma izboljšale in postale bolj konkurenčne. Finski potrošniki pri izbiri svojih dostavnih storitev cenijo hitrost in zanesljivost, vedno večje pa je tudi zanimanje za brezkontaktno varno dostavo.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna prodaja na Finskem v obdobju 2020-2025 rasla po 10 % povprečni letni stopnji, oziroma 8 % ob predpostavki nespremenjenih cen.

Največji spletni ponudnik na Finskem je Verkkokauppa.com Oy, ki je imel v letu 2020 6 % tržni delež. Na drugem mestu je spletni ponudnik Kesko Oyj.

 
Spletni ponudniki na Finskem: 
 

  • Adlibris Finland Oy        
  • Alko Oy                    
  • Amazon.com Inc             
  • Apple AB                   
  • Bauhaus & Co Ky            
  • Biltema Suomi Oy           
  • Booky.fi Oy                
  • Boozt Fashion AB           
  • Brandos AB                 
  • CDON Group                 
  • Lekmer (Babyshop Sthlm Holding AB
  • Cellbes Postorder AB       
  • Clas Ohlson Oy             
  • Dermoshop Oy               
  • Dixons Carphone Plc        
  • Ellos Finland Oy           
  • GameStop Oy                
  • Gigantti Oy Ab             
  • H&M Hennes & Mauritz Oy    
  • Hobby Hall Suomi Oy        
  • Hong Kong Suomi Oy         
  • Ikea
  • Jysk Oy                     
  • Kärkkäinen Oy              
  • Kesko Oyj                  
  • Musti ja Mirri Oy          
  • Netrauta Finland Oy        
  • Power Finland Oy           
  • S Group                    
  • Stadium Oy                 
  • Stark Suomi Oy             
  • Stockmann Oyj Abp          
  • Suomalainen Kirjakauppa Oy 
  • Taloon Yhtiöt Oy           
  • Tokmanni Oy                
  • Verkkokauppa.com Oyj       
  • XXL Sports & Outdoor Oy    
  • Yliopiston Apteekki Oy     
  • Yves Rocher Finlande Oy    
  • Zalando SE                 
  • Zooplus AG                 


Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Finska ima sodoben bančni sektor s storitvami, ki temeljijo na novih tehnologijah in inovativnih rešitvah. Na Finskem 92 % vseh odraslih plačuje predvsem elektronsko, medtem ko je prenos plačil med podjetji skoraj v celoti elektronski. Mobilno bančništvo je v razcvetu.
 
Finska je del enotnega območja plačil v evrih (SEPA), ki so ga ustanovile evropske banke, Evropska centralna banka in Evropska komisija. Finska je ena od predhodnic v smislu enostavnega in varnega plačevanja s karticami. Plačilne kartice, ki jih izdajo banke, so večinoma debetne kartice, povezane z računi. Vse kartice, ki jih izdajo banke, so mednarodne kartice, skladne s SEPA in imajo vgrajen čip za izboljšanje varnosti.

Podjetje, ki je pripravljeno sprejeti kartična plačila, mora najprej skleniti pogodbo z banko ali z drugim ponudnikom prevzemnih storitev. Navodila za sprejemanje kartičnih plačil dajejo ponudniki storitev.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Finska transportno-logistična infrastruktura je zelo dobro razvita, prometni sistem pa temelji na učinkovitem železniškem in cestnem omrežju.
 
Finska ima več kot 50 trgovskih pristanišč, več kot 10 pa se jih nahaja na celinskih plovnih poteh, ki jih s Saimskim kanalom povezuje Baltsko morje. Pristanišča so varna in avtomatizirana, postopki natovarjanja in razkladanja pa so vedno hitri in potekajo brez težav.
 
Za mednarodni prevoz blaga je najbolj primeren pomorski transport, za notranji prevoz pa cestni in železniški transport.
 

Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:


Posodobljeno junij 2021.

_