Finska

Gospodarske panoge Finske

Priložnosti na trgu

Finska se uvršča v sam vrh mednarodnih raziskav o izobraževanju, kakovosti življenja, konkurenčnosti in preglednosti. Leži v epicentru evropskega "novega severa" - edinstvenega stičišča geografije, infrastrukture, izobraževanja, dobrega upravljanja in visokotehnološke industrije. Finska je sofisticiran trg z visokim življenjskim standardom, dobro poučenimi potrošniki in visoko stopnjo dohodka na prebivalca. 

Perspektivna področja:

Kmetijstvo: Finska je zaradi hudih nordijskih zim in razmeroma kratke rastne sezone močno odvisna od uvožene hrane in kmetijskih proizvodov. Najboljši obeti: vino, pivo, zdravi prigrizki, sveži izdelki, inovativni in edinstveni izdelki, priročni prehrambni izdelki ter ekološka in trajnostna živila.

IKT: Finsko pogosto imenujejo »svetovni testni laboratorij za telekomunikacije«, saj številna mednarodna podjetja na Finskem poskusno lansirajo nove izdelke in storitve. Kot visokotehnološka država ponuja veliko priložnosti za industrijo IKT, predvsem na naslednjih področjih:
  • dobava komponent za zadovoljevanje potreb lokalne proizvodnje ter raziskav in razvoja
  • storitve v oblaku za e-upravo ter MSP, ki posodabljajo svoje poslovanje
  • kibernetska varnost
  • upravljanje odnosov s strankami (CRM)
  • celovite programske rešitve za podjetja (ERP)
  • programska oprema za varstvo potrošnikov, kot so protivirusni programi za računalnike in pametne telefone 
Zdravstvo in farmacija: Finska je 2. najnaprednejše digitalno gospodarstvo v EU in to vključuje tudi zdravstveno varstvo. Finska je pionirka digitalizacije na področju zdravstva. Nacionalni zdravstveni registri se v zbirkah podatkov vodijo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Danes imajo vsi prebivalci spletni dostop do svoje zdravstvene kartoteke in zgodovine e-receptov, zaradi česar so finski zdravstveni podatki edinstveni glede na obseg in globino. Farmacevtski trg je tesno reguliran in je tesno povezan s celotnimi nacionalnimi sistemi socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Zakoni določajo način trženja zdravil, spremljanje neželenih učinkov in povrnitev stroškov farmakoterapije. Na Finskem so v porastu biološka zdravila, močan poudarek je tudi na cepivih. V mestih Kuopio, Turku, Tampere in Oulu so razširjeni grozdi biotehnike in znanosti o življenju. Diagnostična industrija je eno izmed najpomembnejših področij finske zdravstvene tehnologije.
 

Gospodarstvo

Finska ima visoko industrializirano, večinoma prosto tržno gospodarstvo. Pogosto jo navajajo za zgled gospodarske uspešnosti, konkurenčnosti in inovativnega uspeha. Izvoz v zadnjih letih predstavlja več kot tretjino BDP. Finska je odvisna od uvoza surovin, energije in nekaterih sestavnih delov za industrijske izdelke.
Vlada je odprta in aktivno sprejema ukrepe za privabljanje tujih neposrednih naložb.

 

Struktura BDP

 

Kmetijski sektor predstavlja 3 % finskega BDP in zaposluje 4 % prebivalstva. Zaradi neugodnega podnebja je razvoj kmetijstva omejen na ohranjanje določene ravni samozadostnosti osnovnih proizvodov. Poleg tega je pristop Finske k EU dodatno pospešil proces prestrukturiranja in zmanjšanja obsega kmetijskega sektorja. Država ima okoli 48.000 kmetij s povprečno obdelovalno površino 47 ha, od tega je okoli 12 % ekoloških kmetij. Prevladuje pridelava žit, pomembna segmenta pa sta še proizvodnja mleka in živinoreja.

Storitveni sektor zaposluje 74 % delovne sile in predstavlja 68 % BDP. Največ novih podjetij nastaja prav v storitvenem sektorju. V finskem bančnem sistemu prevladujejo tri glavne skupine depozitnih bank: Skupina OP, Nordea Bank Finska in Skupina Danske Bank. 
Sektor informacijske tehnologije hitro raste, prav tako sektor čistih tehnologij in biotehnologije. 


Vir: EIU; Factiva, marec 2021.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 29 % BDP in zaposluje 22 % aktivnega prebivalstva. Gozdarstvo je tradicionalno dobro razvito in država izvaža bogato paleto izdelkov, od preprostih do visokotehnoloških lesnih izdelkov, etiket, papirja, kartona in embalaže.
Drugi ključni industrijski segmenti so proizvodnja kovin, strojništvo in izdelki potrošne elektronike. Finska je specializirana tudi za izvoz informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Država približno 2,7 % BDP nameni za raziskave in razvoj.


V letu 2020 je Finska zabeležila upad industrijske proizvodnje v višini -3 %. Analitiki za leto 2021 napovedujejo 2,5 % rast industrijske proizvodnje. V letu 2022 in 2023 bo industrijska proizvodnja po napovedih dosegala rast v višini 3 %, oziroma 3,2 %.



Predstavljamo dve industrijski panogi na finskem trgu:

 

IKT - trg telekomunikacijskih storitev

Trg telekomunikacijskih storitev je v analizi opredeljen kot skupni obseg in vrednost trga fiksne telefonije in trga mobilnih telekomunikacij. Obseg trga je opredeljen kot skupno število fiksnih telefonov in mobilnih naročnikov.

Finski trg telekomunikacijskih storitev je v obdobju 2016-2020 rasel po 1,5 % povprečni letni stopnji in v letu 2020 ustvaril prihodke v višini 2,7 mlrd EUR.

Visoka razširjenost širokopasovnega dostopa na Finskem je posledica preudarnih regulativnih ukrepov, ki so spodbudili tržno konkurenco. Podjetja so prav tako pripravljena vlagati v nove tehnologije, da bi zadovoljila povpraševanje po izboljšanih storitvah med strankami. Vlada je postavila zahtevne cilje širokopasovne dostave in si prizadeva za cilje, ki jih je treba doseči do leta 2025 in 2030, in vključujejo mešanico fiksnih in mobilnih tehnologij, pri čemer je prva osredotočena na tehnologije FttP in DOCSIS 3.1, druga pa na gigabitni LTE in 5G.

Obseg trga se je med leti 2016-2020 povečeval po 0,5 % povprečni letni stopnji in leta 2020 dosegel skupno 23,6 mio naročnin. Analitiki napovedujejo, da bo obseg trga v obdobju 2021-2025 rasel po 1,4 % povprečni letni stopnji in se do konca leta 2025 povečal na 25,3 mio naročnin.

Finski telekomunikacijski trg je trenutno zelo konkurenčen in obstaja konvergenca med sektorji telekomunikacij in avdiovizualnih medijev. V ozadju tega razvoja je veliko elementov rasti, na primer potreba po iskanju novih območij rasti, ki bi dopolnila tradicionalno telekomunikacijsko dejavnost, spreminjanje navad v sektorju medijev in povečana konkurenca velikih mednarodnih ponudnikov v sektorju vsebin.

Največji segment na finskem telekomunikacijskem trgu je segment mobilnih komunikacij, ki je v letu 2020 imel skupno 21,4 mio naročnin. To predstavlja 90,9 % celotnega obsega trga. Fiksni segment je imel v letu 2020 2,2 mio naročnin, kar predstavlja 9,1 % celotnega obsega trga.

Analitiki napovedujejo, da bo finski telekomunikacijski trg v obdobju 2021-2025 rasel po 5,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel vrednost 3,3 mlrd EUR. Rast trga bo spodbujal naraščajoči mobilni internetni promet in uvedba 5G. Vendar se bo trend rasti z zasičenostjo trga upočasnil, saj je penetracija mobilnega interneta in poraba podatkovnih storitev že zelo visoka.
 

Glavni konkurenti na trgu so:

  • DNA Oyj (DNA) 
  • Elisa Oyj
  • Telia Company AB


Vrednost finskega trga telekomunikacijskih storitev je v letu 2020 zrasla za 0,3 % in dosegla 2,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2016–2020 je znašala 1,5 %.

Rast vrednosti trga po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2016 2.612  
2017 2.654 4,1 %
2018 2.711 5, %
2019 2.767 -3,9 %
2020 2.719 0,3 %



Analitiki napovedujejo, da bo se bo vrednost finskega trga telekomunikacijskih storitev v obdobju 2021–2025 povečevala po 5,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegla 3,3 mlrd EUR, kar je 29 % več kot leta 2020.

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2021 2.727 7,6 %
2022 2.941 3,7 %
2023 3.130 5,3 %
2024 3.305 6,2 %
 2025 3.278 4,1 %
 


Segment mobilnih telekomunikacij je največji segment trga telekomunikacijskih storitev na Finskem in predstavlja 90,9 % celotnega obsega trga.

Tržna segmentacija po segmentih glede na obseg za leto 2020 (v odstotkih) 

Mobilne telekomunikacije 90,9 %
Fiksne povezave 9,1 %


 
Finska predstavlja 1,3 % evropskega trga telekomunikacijskih storitev glede na obseg.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2020 glede na obseg (v odstotkih) 

Nemčija 16,1 %
Združeno kraljestvo 14,8 %
Francija 14,8 %
Belgija 2,4 %
Finska 1,3 %
Ostale evropske države 51,6 %

 

Največja podjetja na področju telekomunikacij na Finskem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Elisa Oyj 1.990,75
DNA Plc 975,62
Hmd Global Oy 846,92
Dna Welho Oy 151,06
Dna Welho Oy 150,40
Finda Telecoms Oy 88,99
Telia Towers Finland Oy 69,96


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.

Vir: Factiva, oktober 2021.


Lesna industrija 

Finska ima 22,8 mio ha gozda, ki pokriva približno 75 % finskega ozemlja. Finski gozdovi predstavljajo približno 10 % celotne gozdne površine v Evropi, ki znaša 215 mio ha. Državne gozdove upravlja podjetje Metsähallitus. 

Lesna industrija je za Finsko ključnega pomena. Predstavlja približno petino vse industrijske proizvodnje v državi, več kot 20 % finskih prihodkov od izvoza in približno 5 % finskega BDP. Je glavni delodajalec, zlasti na regionalnih območjih, saj je v industriji neposredno zaposlenih več kot 62.000 ljudi.

Sodobne finske žage ter tovarne celuloze in papirja delujejo s celostnim pristopom in uporabljajo industrijske stranske proizvode za proizvodnjo drugih izdelkov ali energije. Tradicionalna žage so se preoblikovala v bio-rafinerije, v katerih se vsaka sestavina lesnega materiala uporablja za proizvodnjo inovativnih biomaterialov in proizvodov na biološki osnovi.

Trenutno na Finskem deluje približno 170 industrijskih žag in številna podjetja, ki služijo gozdarski industriji v sektorjih, kot sta proizvodnja gozdnih strojev in svetovanje.

Na Finskem imajo sedež tudi 3 velike mednarodne korporacije, ki delujejo v segmentu papirja, kartona in celuloze. To so Stora Enso, UPM in Metsä Group.

Družba Stora Enso Oyj se ukvarja s proizvodnjo in trženjem vseh vrst papirja, industrijske embalaže in izdelkov iz lesa. Družba je bila ustanovljena leta 1998, sedež pa ima v Helsinkih na Finskem. V letu 2020 je družba ustvarila 8,5 mlrd EUR prihodkov, zaposluje pa 23.189 delavcev.
Prav tako ima v Helsinkih sedež družba UPM-Kymmene Oyj, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo papirja za tiskanje in pisanje. V letu 2020 so prihodki družbe znašali 8,6 mlrd EUR, zaposlenih pa je bilo konec leta 2020 18.014.
Družba Metsä Board Oyj se ukvarja s proizvodnjo in dobavo vlaknenih kartonov. Ponuja rešitve za potrošniško blago, maloprodajno embalažo in embalažo za gostinske storitve. Družba je bila ustanovljena leta 1986 in ima sedež v Espooju na Finskem. Prihodki družbe so v letu 2020 dosegli 1,9 mlrd EUR, konec leta pa je družba zaposlovala 2.370 delavcev.
 
V letu 2020 je proizvodnja papirja na Finskem dosegla obseg 4,5 mio ton, kar je skoraj za četrtino manj na medletnem nivoju. Proizvodnja kartona je v tem letu dosegla 3,7 mio ton, kar je enak obseg kot v letu 2019. Proizvodnja celuloze se je v letu 2020 zmanjšala za -8 % na 7,7 mio ton. Proizvodnja žaganega lesa je v letu 2020 medletno upadla za -4 % na 10,9 mio m3, proizvodnja vezanih plošč pa se je znižala za -9 % na 1 mio m3.
 
Po ocenah analitikov se bo poraba lesa finske gozdarske industrije leta 2021 medletno povečala za skoraj 7 %. Posek lesa naj bi se v letu 2021 povečal za približno 9 %, v letu 2022 pa naj bi se komercialni posek povečal za približno 3 % na skoraj 65 mio m3.

Obseg trgovine z okroglim lesom se bo v letu 2021 povečal za skoraj 40 % na medletni ravni, v letu 2022 pa naj bi se nekoliko zmanjšal.

Povprečna cena hlodovine se bo v letu 2021 zvišala za približno 12 %, povprečna cena celuloze pa se bo v tem letu zvišala za približno 6 %. Cene bodo v letu 2022 rasle nekoliko počasneje.
 

Največja podjetja na področju gozdarstva na Finskem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Vapo Timber OY 90,61
Koneurakointi S. Kuittinen Oy 13,98
Metsäkonepalvelu Oy 11,88
Moto Team Tauriainen Oy 11,10
Idän Metsäkone Oy 10,36
Forest Saimaa Oy 10,34
Kuusamon Yhteismetsä 10,15


Največja podjetja na področju papirja, kartona in celuloze na Finskem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
UPM-Kymmene Oyj 8.599,00
Stora Enso Oyj 8.553,00
Valmet Corp. 3.929,80
Ahlstrom-Munksjö Oyj 2.819,47
Metsä Board Oyj 1.985,39
Powerflute Oyj 337,08
Kotkamills Oy 237,20


Vir: Factiva, oktober 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje