Finska 
Gospodarske panoge Finske
Priložnosti na trgu
Finska se uvršča v sam vrh mednarodnih raziskav o izobraževanju, kakovosti življenja, konkurenčnosti in preglednosti. Leži v epicentru evropskega "novega severa" - edinstvenega stičišča geografije, infrastrukture, izobraževanja, dobrega upravljanja in visokotehnološke industrije. Finska je sofisticiran trg z visokim življenjskim standardom, dobro poučenimi potrošniki in visoko stopnjo dohodka na prebivalca.Perspektivna področja:
Kmetijstvo: Finska je zaradi hudih nordijskih zim in razmeroma kratke rastne sezone močno odvisna od uvožene hrane in kmetijskih proizvodov. Najboljši obeti: vino, pivo, zdravi prigrizki, sveži izdelki, inovativni in edinstveni izdelki, priročni prehrambni izdelki ter ekološka in trajnostna živila.
IKT: Finsko pogosto imenujejo »svetovni testni laboratorij za telekomunikacije«, saj številna mednarodna podjetja na Finskem poskusno lansirajo nove izdelke in storitve. Kot visokotehnološka država ponuja veliko priložnosti za industrijo IKT, predvsem na naslednjih področjih:
- dobava komponent za zadovoljevanje potreb lokalne proizvodnje ter raziskav in razvoja
- storitve v oblaku za e-upravo ter MSP, ki posodabljajo svoje poslovanje
- kibernetska varnost
- upravljanje odnosov s strankami (CRM)
- celovite programske rešitve za podjetja (ERP)
- programska oprema za varstvo potrošnikov, kot so protivirusni programi za računalnike in pametne telefone
Gospodarstvo
Finska ima visoko industrializirano, večinoma prosto tržno gospodarstvo. Pogosto jo navajajo za zgled gospodarske uspešnosti, konkurenčnosti in inovativnega uspeha. Izvoz v zadnjih letih predstavlja več kot tretjino BDP. Finska je odvisna od uvoza surovin, energije in nekaterih sestavnih delov za industrijske izdelke.
Vlada je odprta in aktivno sprejema ukrepe za privabljanje tujih neposrednih naložb.
Struktura BDP
Kmetijski sektor predstavlja 3 % finskega BDP in zaposluje 4 % prebivalstva. Zaradi neugodnega podnebja je razvoj kmetijstva omejen na ohranjanje določene ravni samozadostnosti osnovnih proizvodov. Poleg tega je pristop Finske k EU dodatno pospešil proces prestrukturiranja in zmanjšanja obsega kmetijskega sektorja. Država ima okoli 48.000 kmetij s povprečno obdelovalno površino 47 ha, od tega je okoli 12 % ekoloških kmetij. Prevladuje pridelava žit, pomembna segmenta pa sta še proizvodnja mleka in živinoreja.
Storitveni sektor zaposluje 74 % delovne sile in predstavlja 68 % BDP. Največ novih podjetij nastaja prav v storitvenem sektorju. V finskem bančnem sistemu prevladujejo tri glavne skupine depozitnih bank: Skupina OP, Nordea Bank Finska in Skupina Danske Bank.
Sektor informacijske tehnologije hitro raste, prav tako sektor čistih tehnologij in biotehnologije.
Vir: EIU; Factiva, marec 2021.
Industrijski sektor
Industrijski sektor predstavlja 29 % BDP in zaposluje 22 % aktivnega prebivalstva. Gozdarstvo je tradicionalno dobro razvito in država izvaža bogato paleto izdelkov, od preprostih do visokotehnoloških lesnih izdelkov, etiket, papirja, kartona in embalaže.
Drugi ključni industrijski segmenti so proizvodnja kovin, strojništvo in izdelki potrošne elektronike. Finska je specializirana tudi za izvoz informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Država približno 2,7 % BDP nameni za raziskave in razvoj.
V letu 2020 je Finska zabeležila upad industrijske proizvodnje v višini -3 %. Analitiki za leto 2021 napovedujejo 2,5 % rast industrijske proizvodnje. V letu 2022 in 2023 bo industrijska proizvodnja po napovedih dosegala rast v višini 3 %, oziroma 3,2 %.
Predstavljamo dve industrijski panogi na finskem trgu:
IKT - trg telekomunikacijskih storitev
Trg telekomunikacijskih storitev je v analizi opredeljen kot skupni obseg in vrednost trga fiksne telefonije in trga mobilnih telekomunikacij. Obseg trga je opredeljen kot skupno število fiksnih telefonov in mobilnih naročnikov.
Finski trg telekomunikacijskih storitev je v obdobju 2015-2019 rasel po 1,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 ustvaril vrednost 2,8 mlrd EUR. Za primerjavo, nemški trg telekomunikacijskih storitev je v zadnjih petih letih upadal po -1,5 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel vrednost 34,9 mlrd EUR, medtem ko je trg v Združenem kraljestvu v tem obdobju upadal po -6,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel vrednost 33,2 mlrd EUR.
Visoka penetracija širokopasovnih povezav na Finskem je posledica regulativnih ukrepov, ki so spodbujali konkurenco na trgu. Podjetja so želela vlagati tudi v nove tehnologije, da bi zadostila povpraševanju po izboljšanih storitvah med uporabniki. Vlada si je zastavila zahtevne cilje glede širokopasovnih povezav vse do leta 2025 in 2030, vključujejo pa kombinacijo fiksnih in mobilnih tehnologij, pri čemer se prva osredotoča na tehnologiji FttP in DOCSIS 3.1, druga pa na gigabitni LTE in 5G .
Obseg trga je v obdobju 2015-2019 rasel po skromni, 0,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel 11,5 mio uporabnikov. Obseg trga naj bi po napovedih v obdobju 2020-2024 rasel po 0,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel 11,9 mio uporabnikov.
Največji segment finskega trga telekomunikacijskih storitev je segment mobilnih telekomunikacij. Ta je v letu 2019 ustvaril prihodke v višini 2,05 mlrd EUR, kar predstavlja 73,4 % celotne vrednosti trga. Segment fiksnih povezav je v tem obdobju ustvaril prihodke v višini 744,8 mio EUR ali 26,6 % celotne vrednosti trga.
Analitiki napovedujejo, da bo finski trg telekomunikacijskih storitev v obdobju 2020-2024 rasel po 2 % povprečni letni stopnji. Nemški trg telekomunikacij naj bi v napovedanem obdobju rasel po 3 %, britanski trg pa po 0,4 % povprečni letni stopnji. Tržni prihodki bodo v napovedanem obdobju še naprej rasli zaradi naraščajočega mobilnega internetnega prometa in uvedbe 5G. Vendar se bo trend rasti upočasnil, ko se bo povpraševanje približalo zasičenosti, saj sta tako prodor mobilnega interneta kot poraba podatkovnih storitev že precej velika. Tudi pandemija COVID-19 bo nedvomno vplivala na uspešnost trga v prihodnje, čeprav je dejanski vpliv pandemije težko oceniti zaradi hitro spreminjajočih se razmer.
Glavni konkurenti na trgu so:
- DNA Oyj (DNA)
- Elisa Oyj
- Telia Company AB
Vrednost finskega trga telekomunikacijskih storitev je v letu 2019 upadla za -4 % in dosegla 2,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2015–2019 je znašala 1,4 %.
Rast vrednosti trga po letih (v mio EUR)
| Leto | EUR | Povprečna letna stopnja rasti |
|---|---|---|
| 2015 | 2.612 | |
| 2016 | 2.612 | |
| 2017 | 2.654 | 4,1 % |
| 2018 | 2.711 | 5,8 % |
| 2019 | 2.767 | -4,0 % |
Analitiki napovedujejo, da bo se bo vrednost finskega trga telekomunikacijskih storitev v obdobju 2020–2024 povečevala po 5,8 % povprečni letni stopnji.
Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)
| Leto | EUR | Povprečna letna stopnja rasti |
|---|---|---|
| 2020 | 2.792 | 0,6 % |
| 2021 | 2.882 | 2,4 % |
| 2022 | 2.894 | 2,4 % |
| 2023 | 2.773 | 2,3 % |
| 2024 | 2.809 | 2,4 % |
Segment mobilnih telekomunikacij je največji segment trga telekomunikacijskih storitev na Finskem in predstavlja 73,4 % celotne vrednosti trga.
Tržna segmentacija po segmentih za leto 2019 (v odstotkih)
| Mobilne telekomunikacije | 73,4 % |
| Fiksne povezave | 26,6 % |
Finska predstavlja 1,2 % evropskega trga telekomunikacijskih storitev.
Tržna segmentacija v regiji za leto 2019 (v odstotkih)
| Nemčija | 15,6 % |
| Združeno kraljestvo | 14,9 % |
| Francija | 14,3 % |
| Belgija | 2,5 % |
| Finska | 1,2 % |
| Ostale evropske države | 51,5 % |
Največja podjetja na področju telekomunikacij na Finskem (2019)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Elisa Oyj | 1.757,91 |
| DNA Plc | 898,35 |
| Dna Welho Oy | 149,34 |
| Telia Towers Finland Oy | 65,93 |
| Digita Oy | 60,26 |
| Empower Pn Oy | 48,17 |
| Suomen Turvallisuusverkko Oy | 43,67 |
Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.
Vir: Factiva, oktober 2020.
Lesna industrija
Finska ima 22,8 mio ha gozda, ki pokriva približno 75 % finskega ozemlja. Finski gozdovi predstavljajo približno 10 % celotne gozdne površine v Evropi, ki znaša 215 mio ha. Državne gozdove upravlja podjetje Metsähallitus.
Lesna industrija je za Finsko ključnega pomena. Predstavlja več kot 20 % finskih prihodkov od izvoza in ustvari približno 4,5 % finskega BDP. Je glavni delodajalec, zlasti na regionalnih območjih, saj je v industriji neposredno zaposlenih več kot 62.000 ljudi.
Po podatkih Finskega inštituta za naravne vire je vrednost finskega izvoza lesne industrije v letu 2019 znašala 12,47 mlrd EUR, kar je -6 % manj kot v enakem obdobju 2018.
Vrednost finskega uvoza lesa pa je leta 2019 znašala 510 mio EUR.
V letu 2019 je Finska lesna industrija največ izvažala v Evropo, kamor je izvozila 62 % celotnega izvoza. Več kot tretjino izdelkov lesne industrije je Finska izvozila v države evro območja, medtem ko so ostale države EU predstavljale 18 %. Približno 20 % izvoza je bilo realiziranega v Azijo in manj kot 10 % v druge regije.
Najpomembnejši izvozni segment finske lesne industrije je segment papirja in kartona.
Po napovedih analitikov se bo vrednost finskega izvoza lesne industrije leta 2020 medletno zmanjšala za -16 %. Karton bo pri izvozu kmalu prehitel grafični papir in tako postal najpomembnejši izvozni izdelek za finsko lesno industrijo. Zmogljivost proizvodnje grafičnega papirja na Finskem se bo v prihodnjih nekaj letih še naprej zmanjševala. Obseg izvoza papirja se bo na Finskem v letu 2020 predvidoma zmanjšal za -25 %, v letu 2021 pa za -10 %. Obseg izvoza celuloze se bo v letu 2020 po napovedih zmanjšal za -1 %, v letu 2021 pa za -2 %. Obseg izvoza kartona naj bi v letu 2020 ostal nespremenjen in se v letu 2021 povečal za 9 %.
Največja podjetja na področju gozdarstva na Finskem (2019)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Metsäliitto Osuuskunta | 1.583,44 |
| Keitele Forest Oy | 254,55 |
| Vapo Timber OY | 89,58 |
| Metsäkonepalvelu Oy | 23,27 |
| Koneurakointi S. Kuittinen Oy | 12,33 |
| Karelwood Oy | 12,11 |
| Moto Team Tauriainen Oy | 11,56 |
Največja podjetja na področju lesnih izdelkov na Finskem (2019)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Upm Plywood Oy | 348,35 |
| Versowood Oy | 317,46 |
| Koskitukki Oy | 248,53 |
| Stora Enso Wood Products Oy Ltd | 209,37 |
| Koskisen Oy | 185,39 |
| Mena Wood Oy Ltd | 167,07 |
| Keitele Timber Oy | 160,99 |
Največja podjetja na področju lesenega pohištva na Finskem (2019)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Novart Oy | 88,68 |
| Puustelli Group Oy | 67,08 |
| Topi-Keittiöt Oy | 30,56 |
| Mellano Oy | 9,91 |
| Elega Oy | 7,57 |
| Kiimingin Kaluste Oy | 6,47 |
| Elfa Finland Oy | 4,09 |
Vir: Factiva, oktober 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
