Finska 
Gospodarske panoge Finske
Gospodarstvo
Finska ima visoko industrializirano, večinoma prosto tržno gospodarstvo. Izvoz v zadnjih letih predstavlja več kot tretjino BDP. Finska je odvisna od uvoza surovin, energije in nekaterih sestavnih delov za industrijske izdelke.
Vlada je odprta in aktivno sprejema ukrepe za privabljanje tujih neposrednih naložb.
Struktura BDP
Kmetijski sektor predstavlja 3 % finskega BDP in zaposluje približno 4 % prebivalstva. Zaradi neugodnega podnebja je razvoj kmetijstva omejen na ohranjanje določene ravni samozadostnosti osnovnih proizvodov. Poleg tega je pristop Finske k EU dodatno pospešil proces prestrukturiranja in zmanjšanja obsega kmetijskega sektorja. Država ima okoli 48.000 kmetij s povprečno obdelovalno površino 47 ha, od tega je okoli 12 % ekoloških kmetij. Prevladuje pridelava žit, pomembna segmenta pa sta še proizvodnja mleka in živinoreja.
Storitveni sektor zaposluje skoraj tri četrtine delovne sile in predstavlja 68 % BDP. Največ novih podjetij nastaja prav v storitvenem sektorju. V finskem bančnem sistemu prevladujejo tri glavne skupine depozitnih bank: Skupina OP, Nordea Bank Finska in Skupina Danske Bank.
Vir: EIU; Factiva, april 2019.
Industrijski sektor
Industrijski sektor predstavlja 29 % BDP in zaposluje približno 22 % aktivnega prebivalstva. Gozdarstvo je tradicionalno dobro razvito in država izvaža bogato paleto izdelkov, od preprostih do visokotehnoloških lesnih izdelkov, etiket, papirja, kartona in embalaže.
Drugi ključni industrijski segmenti so proizvodnja kovin, strojništvo in izdelki potrošne elektronike. Finska je specializirana tudi za izvoz informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Država približno 2,7 % BDP nameni za raziskave in razvoj.
V letu 2018 je Finska zabeležila rast industrijske proizvodnje v višini 3,8 %. Analitiki za leti 2019 in 2020 napovedujejo 2,3 % in 2,2 % rast industrijske proizvodnje, za leto 2021 pa 2,8 % rast.
Predstavljamo dve gospodarski panogi na finskem trgu:
IKT - mobilne aplikacije
V analizo so vštete naslednje mobilne aplikacije; načini zvonjenja, grafike/slike, igre, brskalniki/WAP, video, glasba in druge aplikacije za mobilne naprave (podatkovne kartice/modemi). Trg mobilnih aplikacij je v analizi vrednoten s pristopom od spodaj navzgor in upošteva povprečno število uporabnikov in/ali računov določene tehnologije v danem letu in povprečni mesečni prihodek na naročnino (ARPS) v istem letu. Pristojbine, kot so provizije za aktiviranje, niso obračunane. Prihodki so prikazani brez DDV.
Finski trg mobilnih aplikacij je v obdobju 2014-2018 rasel po 10,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 1 mlrd EUR. Za primerjavo, nemški trg mobilnih aplikacij je v zadnjih petih letih rasel po 8,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 10,7 mlrd EUR, medtem ko je trg mobilnih aplikacij v Združenem kraljestvu v tem obdobju rasel po 1,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 12,6 mlrd EUR. Hitra rast pametnih telefonov in visoka penetracija mobilnega interneta sta v zadnjih letih povzročili veliko povpraševanje po mobilnih aplikacijah na finskem trgu. Rast trga so spodbudile tudi naraščajoče stopnje monetizacije.
Najbolj donosen segment na finskem trgu mobilnih aplikacij je segment spletnih brskalnikov/WAP, ki je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 764,1 mio EUR ali 74,3 % celotne vrednosti trga. Segment iger pa je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 19,9 mio EUR, kar predstavlja 1,9 % celotne vrednosti trga. V letu 2018 so bile na Finskem na Apple App Store in Google Play Store najbolj popularne aplikacije Tinder, Netflix, Pokemon Go in Clash Royale.
Analitiki napovedujejo, da bo finski trg mobilnih aplikacij v obdobju 2019-2023 rasel po 5,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 1,3 mlrd EUR. Nemški trg mobilnih aplikacij bo po napovedih v prihodnjih petih letih rasel po 6,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2033 ustvaril vrednost 14,1 mlrd EUR, medtem ko naj bi trg mobilnih aplikacij v Združenem kraljestvu v napovedanem obdobju rasel po 3 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 14 mlrd EUR. Rast finskega trga mobilnih aplikacij se bo z zrelostjo trga nekoliko upočasnila, vendar bo še naprej ostala močna, k čemur bo prispevala vse večja monetizacija aplikacij v državi. Namen vladnega programa Digital Finland Framework je pospeševanje digitalizacije. Maja 2018 je država namenila 400 mio EUR za podporo digitalnim projektom lokalnih oblasti. Finska je ena od vodilnih držav v smislu digitalne pripravljenosti in vlada bo tudi v prihodnje podpirala podjetja pri digitalizaciji, z namenom povečevanja produktivnosti.
Glavni konkurenti na trgu so:
- Alphabet Inc
- Facebook, Inc .
- Sanoma Corporation
- Snap Inc .
Vrednost finskega trga mobilnih aplikacij je v letu 2018 zrasla za 15,3 % in dosegla 1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2014–2018 je znašala 10,2 %.
Rast vrednosti trga po letih (v mio EUR)
| Leto | EUR | Povprečna letna stopnja rasti |
|---|---|---|
| 2014 | 618,5 | |
| 2015 | 755,4 | 1,9 % |
| 2016 | 844,0 | 11,7 % |
| 2017 | 931,6 | 12,4 % |
| 2018 | 1.028,8 | 15,3 % |
Analitiki napovedujejo, da bo vrednost finskega trga mobilnih aplikacij v letu 2023 dosegla 1,3 mlrd EUR, kar je 32,5 % več kot leta 2018. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2019–2023 je 5,8 %.
Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)
| Leto | EUR | Povprečna letna stopnja rasti |
|---|---|---|
| 2019 | 1.077,7 | 5,6 % |
| 2020 | 1.120,2 | 6,6 % |
| 2021 | 1.186,1 | 5,0 % |
| 2022 | 1.237,5 | 6,9 % |
| 2023 | 1.297,7 | 4,9 % |
Segment brskalnikov/WAP je največji segment trga mobilnih aplikacij na Finskem in predstavlja 74,3 % celotne vrednosti trga.
Tržna segmentacija po segmentih za leto 2018 (v odstotkih)
| Brskalniki/WAP | 74,3 % |
| Igre | 1,9 % |
| Ostale aplikacije | 23,8 % |
Največja podjetja na področju aplikacijske programske opreme na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Supercell Oy | 1.509,17 |
| Rovio Entertainment Oyj | 285,96 |
| F-Secure Oyj | 193,98 |
| Basware Oyj | 143,82 |
| Siili Solutions Oyj | 71,58 |
| Innofactor Plc | 64,22 |
| Bittium Oyj | 63,91 |
Največja podjetja na področju IT storitev na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Tieto Oyj | 1.626,73 |
| Huawei Technologies Oy (Finland) Co. Ltd | 168,71 |
| Enfo Oyj | 127,70 |
| Elisa Appelsiini Oy | 74,71 |
| Dovre Group Plc | 66,58 |
| Finanssi-Kontio Oy | 65,80 |
| Accenture Technology Solutions Oy | 59,35 |
Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.
Vir: Factiva, julij 2019.
Lesna industrija
Gozd pokriva približno 75 % finskega ozemlja in na vsakega Finca pride približno 4,2 ha gozda. 60 % gozda je v privatni lasti in skoraj 14 % Fincev je lastnikov gozda. Državni gozdovi so večinoma na severu Finske, 45 % pa jih je pod strogo zaščito. Državne gozdove upravlja podjetje Metsähallitus. Lesna industrija je za Finsko ključnega pomena. Predstavlja več kot 20 % finskih prihodkov od izvoza in je glavni delodajalec, zlasti na regionalnih območjih.
Finska lesna industrija v letu 2018
| Proizvod | Proizvodnja 1000 t /m3 | Izvoz 1000 t/m3 | Delež izvoza v proizvodnji v % |
|---|---|---|---|
| Papir, v tonah | 6.730 | 6.350 | 94 % |
| Karton, v tonah | 3.820 | 3.680 | 96 % |
| Kemična celuloza, v tonah | 8.150 | 3.710 | 46 % |
| Žagan les, v m3 | 11.810 | 8.750 | 74 % |
| Vezan les, v m3 | 1.230 | 1.010 | 82 % |
Proizvodnja celuloze se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečala za 5,8 %, proizvodnja kartona se je povečala za 5,4 %, proizvodnja papirja pa se je povečala za 1,1 %. Proizvodnja žaganega lesa je bila v letu 2018 večja za 0,9 %, proizvodnja vezanega lesa pa je v letu 2018 nekoliko upadla in sicer za 1,6 %.
Izvozni trgi finske lesne industrije (2018)
Vrednost izvoza finske lesne industrije v letu 2018 znašala 13,2 mlrd EUR, kar je 5 % več kot leta 2017. Izvoz industrijskih lesnih proizvodov je v letu 2018 znašal 2,9 mlrd EUR, kar je 5 % manj kot v letu 2017. Izvoz celuloze in papirja je dosegel 10,3 mlrd EUR, kar je 8 % več kot v letu prej. Največ je Finska lesna industrija v letu 2018 izvozila v Nemčijo (15 %), v Združeno kraljestvo (9 %), v ZDA (6 %), na Kitajsko (6 %) in v Belgijo (5 %).
Finska vlada je februarja 2019 sprejela posodobljeno Nacionalno strategijo za gozdove. V strategiji so navedena prednostna področja in ukrepi za razvoj gozdarskega sektorja. Dodani so tudi novi projekti, ki obravnavajo podnebno trajnostno gozdarstvo, mednarodno gozdarsko politiko, vpliv na ravni EU in razvoj izdelkov iz lesa. Pomemben del strategije sta digitalizacija ter povečanje pluralistične komunikacije in interakcije. Posodobljena strategija za gozdove prinaša gozdarskemu sektorju stabilnost in predvidljivost ter podpira ustvarjanje dodane vrednosti za celoten sektor.
Največja podjetja na področju gozdarstva na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Metsäliitto Osuuskunta | 1.394,67 |
| Vapo Timber OY | 93,41 |
| Keitele Forest Oy | 92,28 |
| Metsähallitus | 22,95 |
| Metsäkonepalvelu Oy | 15,46 |
| Epm Metsä Oy | 12,88 |
| Karelwood Oy | 12,57 |
Največja podjetja na področju lesnih izdelkov na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Upm Plywood Oy | 387,64 |
| Versowood Oy | 318,93 |
| Stora Enso Wood Products Oy Ltd | 218,91 |
| Koskisen Oy | 198,58 |
| Puumerkki Oy | 187,86 |
| Mena Wood Oy Ltd | 174,21 |
| Keitele Timber Oy | 168,40 |
Največja podjetja na področju lesenega pohištva na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Novart Oy | 71,91 |
| Puustelli Group Oy | 62,28 |
| Topi-Keittiöt Oy | 32,10 |
| Mellano Oy | 10,87 |
| Elega Oy | 10,44 |
| Kensapuu Oy | 6,48 |
| Kiimingin Kaluste Oy | 5,86 |
Vir: Factiva, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo
