Finska

 

Gospodarstvo ter možnost vstopa na finski trg

Vpogled v trg

Finska ima majhno, odprto in visoko razvito gospodarstvo. Pogosto jo navajajo za zgled gospodarske uspešnosti, konkurenčnosti in inovativnega uspeha.

Ima nekoliko višji BDP na prebivalca kot Nemčija, vendar nižji kot Avstrija.

Finska se je razvila v svetovno središče tehnologije in oblikovanja, ki postavlja trende. Država je močno vključena v svetovno gospodarstvo, saj mednarodna trgovina predstavlja tretjino njenega BDP.

Pomembni sektorji vključujejo IKT, proizvodnjo strojev in elektronike ter gozdarstvo.

Finska je odvisna od uvoza surovin, energije in nekaterih sestavnih delov za industrijske izdelke.

Storitveni sektor, v katerem nastaja največ novih podjetij, predstavlja 70 % BDP. Najhitreje rastejo sektorji IKT, zelene tehnologije in biotehnologija. 

Slovenija ima s Finsko skromno blagovno menjavo. Ta je v letu 2022 dosegla 264 mio EUR, s čimer se je Finska uvrstila na 38. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 27 % BDP.

Gozdarstvo je tradicionalno dobro razvito in država izvaža bogato paleto izdelkov, od preprostih do visokotehnoloških lesnih izdelkov, etiket, papirja, kartona in embalaže.

Drugi ključni industrijski segmenti so proizvodnja kovin, strojništvo in izdelki potrošne elektronike. Finska je specializirana tudi za izvoz informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Država približno 2,7 % BDP nameni za raziskave in razvoj.

V letu 2022 je Finska zabeležila rast industrijske proizvodnje v višini 4,1 %. EIU za leto 2023 napovedujejo 0,2 % rast industrijske proizvodnje. V letu 2024 in 2025 bo industrijska proizvodnja po napovedih dosegala rast v višini 1,2 %, oziroma 1,3 %.

 

Tržni izzivi

• EIU napoveduje, da se bo realni BDP v letu 2023 nekoliko zmanjšal. Visoka inflacija bo omejila potrošnjo, visoke cene pri proizvajalcih in manjše povpraševanje v evro območju, pa bodo omejile investicije in rast izvoza.
•  Zaradi višanja obrestnih mer se finska gospodinjstva in podjetja soočajo z močnim dvigom stroškov izposojanja, kar bo v letu 2023 zmanjšalo zasebno potrošnjo in naložbe v osnovna sredstva.
• Finski trg je odprt in dojemljiv za nove izdelke in storitve, a imajo potrošniki visoka pričakovanja glede inovativnosti izdelkov, dizajna, kakovosti in cene.
• Trgovinskih ovir je relativno malo.
• Skupna velikost finskega trga je relativno majhna.
• Visoki davki, regulativna birokracija in neprilagodljivost dela še vedno predstavljajo izzive za nova podjetja na trgu.

 
Priložnosti na trgu

Finska ima bogato bazo potrošnikov. BDP na prebivalca, ki je leta 2022 znašal 50.113 EUR, je eden najvišjih na svetu.
 
Finska ima tudi relativno nizko stopnjo dohodkovne neenakosti, ki je pod povprečjem zahodnoevropskih držav.
 
Država ponuja priložnosti za naložbe in sodelovanje v več industrijskih sektorjih in ima živahno start-up sceno, predvsem na področju IKT, ter rešitev za e-zdravje.
 
Največ priložnosti ponujajo naslednji sektorji:
 

• zelene tehnologije
• IKT
• e-zdravstvo
• farmacija
• biotehnologija
• prehrambni izdelki
• alkoholne pijače

   

Vstop na trg

• Pred vstopom na trg je potrebna temeljita analiza trga, ki nam da vpogled v razmere na trgu in pokaže potencialne priložnosti za poslovanje.
• Potrebno je tudi natančno preučiti konkurente in njihov način delovanja, da lahko izpostavimo naše konkurenčne prednosti.
• Priporočljivo je tudi čim bolj preučiti lokalno poslovno kulturo, ki pomaga pri iskanju potencialnih strank in poslovnih partnerjev.
• Sledi priprava dobrega poslovnega in trženjskega načrta.
• Priporočljivo je načrtno ustvarjanje mreže poslovnih stikov preko lokalnih združenj, poslovnih srečanj in dogodkov ter poslovnih socialnih omrežij.
• Izdelki in embalaža morajo na Finskem ustrezati standardom EU, oznake pa morajo biti v uradnih jezikih Finske, torej v finščini in švedščini. Tudi tehnični priročniki morajo biti prevedeni v finščino.

Gospodarske panoge Finske – Gozdarstvo in lesna industrija

gozdarska in lesna industrija.

Gozdarstvo

Gozdarska industrija je ključni vir blaginje na Finskem in je pomemben delodajalec, zlasti zunaj večjih urbanih središč.

Delež izvoza v proizvodnji gozdne industrije se giblje od 97 % do 48 %, odvisno od kategorije izdelka.

Leta 2022 je vrednost izvoza finske gozdarske industrije znašala 15 mlrd EUR, od tega je 28 % predstavljal izvoz kartona, 20 % papir in celuloza, 18 % žagan les in 5 % vezan les.

Na podlagi podatkov Finskega inštituta za naravne vire, je leta 2022 obseg poseka okroglega lesa, namenjenega za gozdarsko industrijo in izvoz, skupno znašal 63,8 mio m3, kar je za 2 mio m3 manj kot leto prej in enako kot v povprečju zadnjih 5 let. V gozdarski industriji največ okroglega lesa porabi proizvodnja celuloze.

Največja gozdarska podjetja na Finskem

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2022)
Metsähallitus	121,41
Metsäkonepalvelu Oy	18,41
Idän Metsäkone Oy	15,48
Moto Team Tauriainen Oy	14,53
Arctic International Oy	13,65
Jmh Koneet Oy	13,24
Veljekset Kellola Oy	13,18

Lesena gradnja in izdelki iz lesa

Največji potencial rasti lesene gradnje je na Finskem pri gradnji blokov in javnih zgradb. Les uporabljajo tudi pri energetskih obnovah stavb.

Povečanje uporabe lesa v gradbeništvu in konstrukcijah je eden od načinov za doseganje ciljev nacionalne podnebno-energetske strategije do leta 2030.

Spodbujanje lesene gradnje je bilo vključeno tudi v program vlade premierke Sanne Marin in v ključne projekte vladnega programa pred tem. Hkrati je cilj tudi diverzifikacija rabe lesa in povečanje njegove dodane vrednosti. Spodbujanje uporabe lesa v izdelkih, ki dolgoročno vežejo ogljik, je tudi ena od tem svežnja podnebnih ukrepov za sektor rabe tal.

Finska proizvede približno 12 mio m3 žaganega lesa na leto, od tega ga približno 4/5 porabi v gradbenem sektorju.

Predelava domačega lesa pozitivno vpliva na finsko gospodarstvo in zaposlovanje.
Industrija lesnih izdelkov na Finskem zaposluje okoli 30.000 ljudi.
Bruto vrednost proizvodnje finske lesne industrije znaša približno 6,5 mlrd EUR, od tega predstavljata žagarstvo in lesna industrija približno 62 %, mizarska industrija pa približno 38 %.

 
Izvozni prihodki industrije lesnih izdelkov

Industrija lesnih izdelkov ima pomembno vlogo pri ustvarjanju izvoznih prihodkov za Finsko. Najpomembnejša izvozna izdelka sta žagan les in vezane plošče.

Glavni izvozni trgi za finski izvoz lesnih proizvodov so evropske države, pa tudi Egipt, Kitajska in Japonska.

Finska žagarska industrija izvozi približno 70 % proizvodnje. V letu 2021 je proizvodnja žaganega lesa znašala okoli 11,9 mio m3, od tega so okoli 8,7 mio m3 izvozili. Istega leta je vrednost izvoza lesnih proizvodov znašala okoli 3,9 mlrd EUR.

Glavni konkurenti na trgu

• Stora Enso je ponudnik obnovljivih rešitev na področju embalaže, bio-materialov, lesa in papirja na svetovnih trgih. Portfelj izdelkov družeb vključuje časopisni papir, celulozo, karton, papir za revije, fini papir, časopisni in knjižni papir, industrijsko embalažo in lesne izdelke. Družba deluje po vsej Evropi, v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Ameriki. Sedež podjetja je v Helsinkih na Finskem.
• UPM-Kymmene deluje v gozdarski bio-industriji. Družba se ukvarja s proizvodnjo papirja ter gozdarskih izdelkov. Širok portfelj izdelkov vključuje fini papir, celulozo, materiale za samolepilne nalepke, vezane plošče in furnir, bio-goriva, les, grafični papir in lesno-plastične kompozite. UPM ponuja svoje izdelke širokemu spektru industrij. Družba proizvaja tudi električno energijo s hidro, jedrskimi in kondenzacijskimi elektrarnami. Sedež podjetja je v Helsinkih na Finskem.
• Skupina Metsa je hčerinska družba Metsaliitta in je proizvajalka papirja in embalaže. Ponuja kuhinjski papir, karton, celulozo, lesne izdelke, žagan les, zložljive škatle in lesne vlaknene plošče. Metsa opravlja tudi storitve, kot so nabava lesa, mehanska obdelava lesa ter storitve gospodarjenja z gozdovi in naravo. Družba svoje izdelke prodaja gradbeništvu, industriji, gospodinjstvu in živilski industriji. Izdelke proizvaja iz obnovljivega nordijskega lesa in lesnih vlaken. Blagovne znamke družbe so Tento, Serla, Lambi, Mola, Katrin in SAGA. Metsa svoje izdelke trži na Finskem, v Združenem kraljestvu, na Poljskem, Slovaškem, v Avstriji, Latviji, Italiji, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, v ZDA in v Rusiji. Sedež podjetja je v mestu Espoo na Finskem.

Ostale perspektivne panoge na trgu

IKT

Finsko pogosto imenujejo svetovni laboratorij za testiranje telekomunikacij. Številna mednarodna podjetja so izkoristila finski trg za poskusno lansiranje novih izdelkov in storitev, preden so se razširila na globalno raven.
Na Finskem vlada določa regulativne spodbude in financira temeljne raziskave. Finsko ministrstvo za promet in zveze (Traficom), je leta 2019 pripravilo strategijo digitalne infrastrukture s ciljem, da Finska do leta 2025 postane vodilna v svetu na področju komunikacijskih omrežij.
 
Pokritost 4G je na Finskem 99 %, pokritost 5G za gospodinjstva pa 70 %. V državi je 154 mobilnih širokopasovnih naročnin na 100 ljudi, 76 % prebivalstva ima osnovna ali napredna digitalna znanja. Tudi finska podjetja so precej daleč v digitalni dobi. 19 % podjetij uporablja velike podatke, 75 % pa storitve v oblaku. Številna finska podjetja že uporabljajo tehnologijo 5G, avtomatizacijo in umetno inteligenco.
Na Finskem potekajo 3 pomembni sejme s področja IKT. To so Teknologia v Helsinkih, Slush v Helsinkih in Shift v Turkuju.
 

Biotehnologija

Biotehnologija je na Finskem eden od prednostnih sektorjev. Na Finskem deluje več kot 100 biotehnoloških podjetij, od katerih jih je bilo 75 % ustanovljenih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Številna biotehnološka podjetja na Finskem razvijajo inovativne tehnologije za dostavo genov za protitelesa in genska cepiva za imunoterapijo raka ter preprečevanje in zdravljenje nalezljivih bolezni, kot je HIV.

Biološka zdravila so na Finskem v porastu.

Diagnostična industrija je eno od ključnih področij Finske v zdravstveni tehnologiji. Finska je dom globalnih centrov odličnosti za raziskave in razvoj za mnoga vodilna podjetja na tem področju.

 
Prehrambni izdelki

Zaradi hudih zim in kratke rastne sezone je Finska močno odvisna od uvoza kmetijskih in živilskih proizvodov.

Največ priložnosti ponujajo segmenti alkoholnih pijač, suhega sadja, sestavin za živilsko-predelovalno industrijo, zdravih prigrizkov, svežih pridelkov, inovativnih slaščičarskih izdelkov, pripravljene hrane, ter ekoloških in trajnostnih živil.
 

 
Viri:

• Factiva
• EIU
• Finsko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo

 
Posodobljeno: maj 2023


Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi