Finska

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarstvo ter možnost vstopa na finski trg

Vpogled v trg

Finska ima majhno, odprto in visoko razvito gospodarstvo.

Ima nižji BDP na prebivalca kot druge nordijske države, a nekoliko višji kot Nemčija.

Pomembni sektorji vključujejo IKT, proizvodnjo strojev in elektronike ter gozdarstvo.

Finska je odvisna od uvoza surovin, energije in nekaterih sestavnih delov za industrijske izdelke.

Storitveni sektor, v katerem nastaja največ novih podjetij, predstavlja 70 % BDP. Najhitreje rastejo sektorji IKT, zelene tehnologije in biotehnologija. 
 
Po -0,2 % upadu BDP v letu 2023, EIU v letu 2024 napoveduje skromno, 0,5 % gospodarsko rast, ki jo bo ob zniževanju inflacije spodbudila rast zasebne potrošnje. V letih 2025–2028 bo gospodarska rast ostala nekoliko pod ravnjo pred pandemijo, poganjali pa jo bosta zasebna potrošnja in naložbe.

Aprila 2023 se je Finska uradno pridružila Natu in s tem opustila svoj dolgoletni položaj nevtralnosti.

Slovenija ima s Finsko skromno blagovno menjavo. Ta je v letu 2023 dosegla 220,9 mio EUR, s čimer se je Finska uvrstila na 39. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 27 % BDP.

Gozdarstvo je tradicionalno dobro razvito in država izvaža bogato paleto izdelkov, od preprostih do visokotehnoloških lesnih izdelkov, etiket, papirja, kartona in embalaže.

Drugi ključni industrijski segmenti so proizvodnja kovin, strojništvo in izdelki potrošne elektronike. Finska je specializirana tudi za izvoz informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Država približno 2,7 % BDP nameni za raziskave in razvoj.

V letu 2023 je Finska zabeležila upad industrijske proizvodnje v višini -1 %. EIU za leto 2024 napoveduje 1,2 % rast industrijske proizvodnje. V letu 2025 in 2026 bo industrijska proizvodnja po napovedih dosegala rast v višini 1,3 %, oziroma 1,4 %.

 

Tržni izzivi

• Finski trg je odprt in dojemljiv za nove izdelke in storitve, a imajo potrošniki visoka pričakovanja glede inovativnosti izdelkov, dizajna, kakovosti in cene.
• Trgovinskih ovir je relativno malo.
• Finska je s 5,6 mio prebivalcev eno manjših zahodnoevropskih gospodarstev v EU. Je nekoliko večja od Irske, a manjša od Portugalske in Grčije. Glede na majhno število prebivalstva se Finska glede svojih tržnih priložnosti uvršča pod regionalno povprečje.
• Visoki davki, regulativna birokracija in neprilagodljivost dela še vedno predstavljajo izzive za nova podjetja na trgu.

 
Priložnosti na trgu

Finska je prefinjen trg z visokim življenjskim standardom, ozaveščenimi potrošniki in visokim dohodkom na prebivalca.
 
Finska ima bogato bazo potrošnikov. BDP na prebivalca je leta 2023 znašal 50.992 EUR in je eden najvišjih na svetu.
 
Potrošnja gospodinjstev je glavno gonilo gospodarstva. V obdobju 2019-2023 je v povprečju predstavljala skoraj 52 % BDP.
 
Država ponuja priložnosti za naložbe in sodelovanje v več industrijskih sektorjih in ima živahno start-up sceno, predvsem na področju IKT, ter rešitev za e-zdravje.
 
Največ priložnosti ponujajo naslednji sektorji:
 

• zelene tehnologije
• IKT
• e-zdravstvo
• biotehnologija
• prehrambni izdelki
• alkoholne pijače

   

Vstop na trg 

• Pred vstopom na trg je potrebna temeljita analiza trga, ki da vpogled v razmere na trgu in pokaže potencialne priložnosti za poslovanje.
• Potrebno je tudi natančno preučiti konkurente in njihov način delovanja, za prepoznavanje konkurenčne prednosti.
• Priporočljivo je tudi čim bolj preučiti lokalno poslovno kulturo, ki pomaga pri iskanju potencialnih strank in poslovnih partnerjev.
• Sledi priprava dobrega poslovnega in trženjskega načrta.
• Priporočljivo je načrtno ustvarjanje mreže poslovnih stikov preko lokalnih združenj, poslovnih srečanj in dogodkov, ter poslovnih socialnih omrežij.
• Oznake na izdelkih morajo biti v uradnih jezikih Finske, torej v finščini in švedščini. Tudi tehnični priročniki morajo biti prevedeni v finščino.

Gospodarske panoge Finske – Gozdarstvo in lesna industrija

Gozdarstvo

Finska je najbolj gozdnata država v Evropi. Gozdovi pokrivajo več kot 75 % finskega ozemlja.
Za pridelavo lesa je na voljo skupno 20,3 mio hektarjev, od tega je 61 % v zasebni lasti.
 
Letna rast gozdov na Finskem znaša približno 110 mio m3, letni obseg poseka pa je približno 60 do 75 mio m3. To pomeni, da se lesna zaloga iz leta v leto povečuje. Skupna zaloga lesa v finskih gozdovih danes znaša približno 2,3 mlrd m3.
 
Finska ima 5. največje lesne vire v Evropi, za Rusijo, Francijo, Švedsko in Nemčijo.
 
Gozdarska industrija je ključni vir blaginje na Finskem in je pomemben delodajalec, zlasti zunaj večjih urbanih središč.

Delež izvoza v proizvodnji gozdne industrije se giblje od 97 % do 48 %, odvisno od kategorije izdelka.
 
 

Industrija lesnih izdelkov 

Finska proizvede približno 12 mio m³ žaganega lesa na leto, od tega ga približno 4/5 porabi v gradbenem sektorju.

Predelava domačega lesa pozitivno vpliva na finsko gospodarstvo in zaposlovanje. Industrija lesnih izdelkov na Finskem zaposluje okoli 30.000 ljudi.

Bruto vrednost proizvodnje finske lesne industrije znaša približno 6,5 mlrd EUR, od tega predstavljata žagarstvo in lesna industrija približno 62 %, mizarska industrija pa približno 38 %.

Industrija lesnih izdelkov ima pomembno vlogo tudi pri ustvarjanju izvoznih prihodkov za Finsko. Najpomembnejša izvozna izdelka sta žagan les in vezane plošče.

Glavni izvozni trgi za finski izvoz lesnih proizvodov so evropske države, pa tudi Egipt, Kitajska in Japonska.
 
Finska se zaradi posledic rusko-ukrajinske vojne sooča s pomanjkanjem lesa.

Pred rusko invazijo na Ukrajino je Finska iz Rusije uvozila okoli 7 % do 10 % surovega lesa, ki se uporablja v predelovalni industriji. Na jugovzhodu Finske je bil delež ruskega lesa, ki so ga uporabljali mlini, še večji.

Pomanjkanje lesa je že privedlo do zaprtja tovarne celuloze Sunila v Kotki, povzročilo pa je tudi veliko preobrazbo lesne industrije, ki išče nove alternativne vire materialov kot alternativo lesnim vlaknom. Alternativa lesnim vlaknom so lahko na primer odpadna vlakna, pridobljena iz kmetijstva, kot sta slama in konoplja.

Glavni konkurenti na trgu

• Stora Enso je ponudnik obnovljivih rešitev na področju embalaže, bio-materialov, lesa in papirja na svetovnih trgih. Portfelj izdelkov družeb vključuje časopisni papir, celulozo, karton, papir za revije, fini papir, časopisni in knjižni papir, industrijsko embalažo in lesne izdelke. Družba deluje po vsej Evropi, v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Ameriki. Sedež podjetja je v Helsinkih na Finskem. V letu 2023 je prodaja medletno upadla za -19,55 % na 9,39 mlrd EUR.
• UPM-Kymmene deluje v gozdarski bio-industriji. Družba se ukvarja s proizvodnjo papirja ter gozdarskih izdelkov. Širok portfelj izdelkov vključuje fini papir, celulozo, materiale za samolepilne nalepke, vezane plošče in furnir, bio-goriva, les, grafični papir in lesno-plastične kompozite. UPM ponuja svoje izdelke širokemu spektru industrij. Družba proizvaja tudi električno energijo s hidro, jedrskimi in kondenzacijskimi elektrarnami. Sedež podjetja je v Helsinkih na Finskem. V letu 2023 je družba beležila -11,72 % upad prodaje, ki je dosegla 10,39 mlrd EUR.
• Skupina Metsa je hčerinska družba Metsaliitta in je proizvajalka papirja in embalaže. Ponuja kuhinjski papir, karton, celulozo, lesne izdelke, žagan les, zložljive škatle in lesne vlaknene plošče. Metsa opravlja tudi storitve, kot so nabava lesa, mehanska obdelava lesa ter storitve gospodarjenja z gozdovi in naravo. Družba svoje izdelke prodaja gradbeništvu, industriji, gospodinjstvu in živilski industriji. Izdelke proizvaja iz obnovljivega nordijskega lesa in lesnih vlaken. Blagovne znamke družbe so Tento, Serla, Lambi, Mola, Katrin in SAGA. Metsa svoje izdelke trži na Finskem, v Združenem kraljestvu, na Poljskem, Slovaškem, v Avstriji, Latviji, Italiji, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, v ZDA in v Rusiji. Sedež podjetja je v mestu Espoo na Finskem. Družba je v letu 2023 beležila upad prodaje v višini -21,68 % na 1,94 mlrd EUR.

Ostale perspektivne panoge na trgu

Umetna inteligenca (AI)

Finska je bila leta 2017 med prvimi državami EU, ki je oblikovala nacionalno strategijo AI s ciljem, da Finsko spremeni v vodilno državo pri uporabi AI.

Ministrstvo za gospodarstvo je na podlagi nacionalne strategije AI novembra 2020 začelo program AI 4.0, ki opredeljuje cilje in ukrepe za spodbujanje digitalizacije v državi.

Program se osredotoča na razvoj in uvajanje AI in drugih digitalnih tehnologij v podjetja.
 
Perspektivna področja:
 

• strojno učenje
• robotika
• ekspertni sistemi
• evolucijsko računanje
• nevronske mreže

Biotehnologija

Biotehnologija je na Finskem eden od prednostnih sektorjev. Na Finskem deluje več kot 100 biotehnoloških podjetij, od katerih jih je bilo 75 % ustanovljenih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Številna biotehnološka podjetja na Finskem razvijajo inovativne tehnologije za dostavo genov za protitelesa in genska cepiva za imunoterapijo raka ter preprečevanje in zdravljenje nalezljivih bolezni, kot je HIV.

Biološka zdravila so na Finskem v porastu.

Diagnostična industrija je eno od ključnih področij Finske v zdravstveni tehnologiji. Finska je dom globalnih centrov odličnosti za raziskave in razvoj za mnoga vodilna podjetja na tem področju.

 
Prehrambni izdelki

Zaradi hudih zim in kratke rastne sezone je Finska močno odvisna od uvoza kmetijskih in živilskih proizvodov.

Največ priložnosti ponujajo segmenti alkoholnih pijač, suhega sadja, sestavin za živilsko-predelovalno industrijo, zdravih prigrizkov, svežih pridelkov, inovativnih slaščičarskih izdelkov, pripravljene hrane, ter ekoloških in trajnostnih živil.
 

 
Viri:

• Factiva
• EIU
• Finsko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo
• MarketLine

 
Posodobljeno: maj 2024


Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi