Finska 
Gospodarske panoge Finske
Priložnosti na trgu
Finska se uvršča v sam vrh mednarodnih raziskav o izobraževanju, kakovosti življenja, konkurenčnosti in preglednosti. Leži v epicentru evropskega "novega severa" - edinstvenega stičišča geografije, infrastrukture, izobraževanja, dobrega upravljanja in visokotehnološke industrije. Finska je sofisticiran trg z visokim življenjskim standardom, dobro poučenimi potrošniki in visoko stopnjo dohodka na prebivalca.
Perspektivna področja:
Kmetijstvo: Finska je zaradi hudih nordijskih zim in razmeroma kratke rastne sezone močno odvisna od uvožene hrane in kmetijskih proizvodov. Najboljši obeti: vino, pivo, zdravi prigrizki, sveži izdelki, inovativni in edinstveni izdelki, priročni prehrambni izdelki ter ekološka in trajnostna živila.
Okoljske tehnologije: Vrednost trga okoljskih dobrin in storitev na Finskem znaša približno 7 % BDP. Najpomembnejša panoga v okviru okoljskih proizvodov in storitev je gradbeništvo, ki predstavlja tretjino celotnega trga. Večino tega trga predstavlja načrtovanje in gradnja objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije. Tradicionalno sta kovinska in celulozno-papirna industrija dva glavna vlagatelja v okoljsko tehnologijo. Primarne tehnološke naložbe v teh industrijah so bile tehnologije zaščite pred onesnaževanjem zraka in vode.
IKT: Finska ima največjo svetovno rabo mobilnih podatkov na prebivalca in drugo najvišjo stopnjo penetracije mobilnih širokopasovnih povezav. Finska je z zanesljivim elektroenergetskim omrežjem, politično stabilnostjo ter zanesljivimi in hitrimi podatkovnimi omrežji tudi glavna lokacija ter najvarnejše mesto v EU za podatkovne centre. Na Finskem imajo podatkovne centre Google, Yandex, Equinix in Microsoft in na splošno obstaja želja po širjenju le-teh. Ključne priložnosti predstavljajo storitve v oblaku, zasebna infrastruktura kot storitev (IaaS) in platforme »OpenStack« za računalništvo v oblaku. Priložnosti obstajajo tudi na področju sistemov za upravljanje odnosov s strankami (CRM), celovitih programskih rešitev za podjetja (ERP), programske opreme za varstvo potrošnikov, kot so protivirusni programi za računalnike in pametne telefone.
Zdravstvo in farmacija: Finska je drugo najnaprednejše digitalno gospodarstvo v EU in to vključuje tudi zdravstveno varstvo. Finska je pionirka digitalizacije na področju zdravstva. Nacionalni zdravstveni registri se v zbirkah podatkov vodijo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Danes imajo vsi prebivalci spletni dostop do svoje zdravstvene kartoteke in zgodovine e-receptov, zaradi česar so finski zdravstveni podatki edinstveni glede na obseg in globino. Farmacevtski trg je tesno reguliran in je tesno povezan s celotnimi nacionalnimi sistemi socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Zakoni določajo način trženja zdravil, spremljanje neželenih učinkov in povrnitev stroškov farmakoterapije. Na Finskem so v porastu biološka zdravila, močan poudarek je tudi na cepivih. V mestih Kuopio, Turku, Tampere in Oulu so razširjeni grozdi biotehnike in znanosti o življenju. Diagnostična industrija je eno izmed najpomembnejših področij finske zdravstvene tehnologije.
Gospodarstvo
Finska ima visoko industrializirano, večinoma prosto tržno gospodarstvo. Izvoz v zadnjih letih predstavlja več kot tretjino BDP. Finska je odvisna od uvoza surovin, energije in nekaterih sestavnih delov za industrijske izdelke.
Vlada je odprta in aktivno sprejema ukrepe za privabljanje tujih neposrednih naložb.
Struktura BDP
Kmetijski sektor predstavlja 3 % finskega BDP in zaposluje 3,7 % prebivalstva. Zaradi neugodnega podnebja je razvoj kmetijstva omejen na ohranjanje določene ravni samozadostnosti osnovnih proizvodov. Poleg tega je pristop Finske k EU dodatno pospešil proces prestrukturiranja in zmanjšanja obsega kmetijskega sektorja. Država ima okoli 48.000 kmetij s povprečno obdelovalno površino 47 ha, od tega je okoli 12 % ekoloških kmetij. Prevladuje pridelava žit, pomembna segmenta pa sta še proizvodnja mleka in živinoreja.
Storitveni sektor zaposluje 74,5 % delovne sile in predstavlja 69 % BDP. Največ novih podjetij nastaja prav v storitvenem sektorju. V finskem bančnem sistemu prevladujejo tri glavne skupine depozitnih bank: Skupina OP, Nordea Bank Finska in Skupina Danske Bank.
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.
Industrijski sektor
Industrijski sektor predstavlja 28 % BDP in zaposluje 21,8 % aktivnega prebivalstva. Gozdarstvo je tradicionalno dobro razvito in država izvaža bogato paleto izdelkov, od preprostih do visokotehnoloških lesnih izdelkov, etiket, papirja, kartona in embalaže.
Drugi ključni industrijski segmenti so proizvodnja kovin, strojništvo in izdelki potrošne elektronike. Finska je specializirana tudi za izvoz informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Država približno 2,7 % BDP nameni za raziskave in razvoj.
V letu 2019 je Finska zabeležila rast industrijske proizvodnje v višini 1,9 %. Analitiki za leto 2020 napovedujejo -14 % upad industrijske proizvodnje. V letu 2021 in 2022 bo industrijska proizvodnja zopet dosegala pozitivno rast in sicer v letu 2021 10,9 % in v letu 2022 2,4 %.
Predstavljamo dve industrijski panogi na finskem trgu:
IKT - mobilne aplikacije
V analizo so vštete naslednje mobilne aplikacije; načini zvonjenja, grafike/slike, igre, brskalniki/WAP, video, glasba in druge aplikacije za mobilne naprave (podatkovne kartice/modemi). Trg mobilnih aplikacij je v analizi vrednoten s pristopom od spodaj navzgor in upošteva povprečno število uporabnikov in/ali računov določene tehnologije v danem letu in povprečni mesečni prihodek na naročnino (ARPS) v istem letu. Pristojbine, kot so provizije za aktiviranje, niso obračunane. Prihodki so prikazani brez DDV.
Finski trg mobilnih aplikacij je v obdobju 2014-2018 rasel po 10,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 1 mlrd EUR. Za primerjavo, nemški trg mobilnih aplikacij je v zadnjih petih letih rasel po 8,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 10,7 mlrd EUR, medtem ko je trg mobilnih aplikacij v Združenem kraljestvu v tem obdobju rasel po 1,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 12,6 mlrd EUR. Hitra rast pametnih telefonov in visoka penetracija mobilnega interneta sta v zadnjih letih povzročili veliko povpraševanje po mobilnih aplikacijah na finskem trgu. Rast trga so spodbudile tudi naraščajoče stopnje monetizacije.
Najbolj donosen segment na finskem trgu mobilnih aplikacij je segment spletnih brskalnikov/WAP, ki je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 764,1 mio EUR ali 74,3 % celotne vrednosti trga. Segment iger pa je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 19,9 mio EUR, kar predstavlja 1,9 % celotne vrednosti trga. V letu 2018 so bile na Finskem na Apple App Store in Google Play Store najbolj popularne aplikacije Tinder, Netflix, Pokemon Go in Clash Royale.
Analitiki napovedujejo, da bo finski trg mobilnih aplikacij v obdobju 2019-2023 rasel po 5,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 1,3 mlrd EUR. Nemški trg mobilnih aplikacij bo po napovedih v prihodnjih petih letih rasel po 6,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2033 ustvaril vrednost 14,1 mlrd EUR, medtem ko naj bi trg mobilnih aplikacij v Združenem kraljestvu v napovedanem obdobju rasel po 3 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 14 mlrd EUR. Rast finskega trga mobilnih aplikacij se bo z zrelostjo trga nekoliko upočasnila, vendar bo še naprej ostala močna, k čemur bo prispevala vse večja monetizacija aplikacij v državi. Namen vladnega programa Digital Finland Framework je pospeševanje digitalizacije. Maja 2018 je država namenila 400 mio EUR za podporo digitalnim projektom lokalnih oblasti. Finska je ena od vodilnih držav v smislu digitalne pripravljenosti in vlada bo tudi v prihodnje podpirala podjetja pri digitalizaciji, z namenom povečevanja produktivnosti.
Glavni konkurenti na trgu so:
- Alphabet Inc
- Facebook, Inc .
- Sanoma Corporation
- Snap Inc .
Vrednost finskega trga mobilnih aplikacij je v letu 2018 zrasla za 15,3 % in dosegla 1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2014–2018 je znašala 10,2 %.
Rast vrednosti trga po letih (v mio EUR)
| Leto | EUR | Povprečna letna stopnja rasti |
|---|---|---|
| 2014 | 618,5 | |
| 2015 | 755,4 | 1,9 % |
| 2016 | 844,0 | 11,7 % |
| 2017 | 931,6 | 12,4 % |
| 2018 | 1.028,8 | 15,3 % |
Analitiki napovedujejo, da bo vrednost finskega trga mobilnih aplikacij v letu 2023 dosegla 1,3 mlrd EUR, kar je 32,5 % več kot leta 2018. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2019–2023 je 5,8 %.
Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)
| Leto | EUR | Povprečna letna stopnja rasti |
|---|---|---|
| 2019 | 1.077,7 | 5,6 % |
| 2020 | 1.120,2 | 6,6 % |
| 2021 | 1.186,1 | 5,0 % |
| 2022 | 1.237,5 | 6,9 % |
| 2023 | 1.297,7 | 4,9 % |
Segment brskalnikov/WAP je največji segment trga mobilnih aplikacij na Finskem in predstavlja 74,3 % celotne vrednosti trga.
Tržna segmentacija po segmentih za leto 2018 (v odstotkih)
| Brskalniki/WAP | 74,3 % |
| Igre | 1,9 % |
| Ostale aplikacije | 23,8 % |
Največja podjetja na področju aplikacijske programske opreme na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Supercell Oy | 1.509,17 |
| Rovio Entertainment Oyj | 285,96 |
| F-Secure Oyj | 193,98 |
| Basware Oyj | 143,82 |
| Siili Solutions Oyj | 71,58 |
| Innofactor Plc | 64,22 |
| Bittium Oyj | 63,91 |
Največja podjetja na področju IT storitev na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Tieto Oyj | 1.626,73 |
| Huawei Technologies Oy (Finland) Co. Ltd | 168,71 |
| Enfo Oyj | 127,70 |
| Elisa Appelsiini Oy | 74,71 |
| Dovre Group Plc | 66,58 |
| Finanssi-Kontio Oy | 65,80 |
| Accenture Technology Solutions Oy | 59,35 |
Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.
Vir: Factiva, julij 2019.
Lesna industrija
Gozd pokriva približno 75 % finskega ozemlja in na vsakega Finca pride približno 4,2 ha gozda. 60 % gozda je v privatni lasti in skoraj 14 % Fincev je lastnikov gozda. Državni gozdovi so večinoma na severu Finske, 45 % pa jih je pod strogo zaščito. Državne gozdove upravlja podjetje Metsähallitus. Lesna industrija je za Finsko ključnega pomena. Predstavlja več kot 20 % finskih prihodkov od izvoza in je glavni delodajalec, zlasti na regionalnih območjih.
Finska lesna industrija v letu 2018
| Proizvod | Proizvodnja 1000 t /m3 | Izvoz 1000 t/m3 | Delež izvoza v proizvodnji v % |
|---|---|---|---|
| Papir, v tonah | 6.730 | 6.350 | 94 % |
| Karton, v tonah | 3.820 | 3.680 | 96 % |
| Kemična celuloza, v tonah | 8.150 | 3.710 | 46 % |
| Žagan les, v m3 | 11.810 | 8.750 | 74 % |
| Vezan les, v m3 | 1.230 | 1.010 | 82 % |
Proizvodnja celuloze se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečala za 5,8 %, proizvodnja kartona se je povečala za 5,4 %, proizvodnja papirja pa se je povečala za 1,1 %. Proizvodnja žaganega lesa je bila v letu 2018 večja za 0,9 %, proizvodnja vezanega lesa pa je v letu 2018 nekoliko upadla in sicer za 1,6 %.
Izvozni trgi finske lesne industrije (2018)
Vrednost izvoza finske lesne industrije v letu 2018 znašala 13,2 mlrd EUR, kar je 5 % več kot leta 2017. Izvoz industrijskih lesnih proizvodov je v letu 2018 znašal 2,9 mlrd EUR, kar je 5 % manj kot v letu 2017. Izvoz celuloze in papirja je dosegel 10,3 mlrd EUR, kar je 8 % več kot v letu prej. Največ je Finska lesna industrija v letu 2018 izvozila v Nemčijo (15 %), v Združeno kraljestvo (9 %), v ZDA (6 %), na Kitajsko (6 %) in v Belgijo (5 %).
Finska vlada je februarja 2019 sprejela posodobljeno Nacionalno strategijo za gozdove. V strategiji so navedena prednostna področja in ukrepi za razvoj gozdarskega sektorja. Dodani so tudi novi projekti, ki obravnavajo podnebno trajnostno gozdarstvo, mednarodno gozdarsko politiko, vpliv na ravni EU in razvoj izdelkov iz lesa. Pomemben del strategije sta digitalizacija ter povečanje pluralistične komunikacije in interakcije. Posodobljena strategija za gozdove prinaša gozdarskemu sektorju stabilnost in predvidljivost ter podpira ustvarjanje dodane vrednosti za celoten sektor.
Največja podjetja na področju gozdarstva na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Metsäliitto Osuuskunta | 1.394,67 |
| Vapo Timber OY | 93,41 |
| Keitele Forest Oy | 92,28 |
| Metsähallitus | 22,95 |
| Metsäkonepalvelu Oy | 15,46 |
| Epm Metsä Oy | 12,88 |
| Karelwood Oy | 12,57 |
Največja podjetja na področju lesnih izdelkov na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Upm Plywood Oy | 387,64 |
| Versowood Oy | 318,93 |
| Stora Enso Wood Products Oy Ltd | 218,91 |
| Koskisen Oy | 198,58 |
| Puumerkki Oy | 187,86 |
| Mena Wood Oy Ltd | 174,21 |
| Keitele Timber Oy | 168,40 |
Največja podjetja na področju lesenega pohištva na Finskem (2018)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Novart Oy | 71,91 |
| Puustelli Group Oy | 62,28 |
| Topi-Keittiöt Oy | 32,10 |
| Mellano Oy | 10,87 |
| Elega Oy | 10,44 |
| Kensapuu Oy | 6,48 |
| Kiimingin Kaluste Oy | 5,86 |
Vir: Factiva, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
