Finska

Gospodarske panoge Finske

Priložnosti na trgu


Finska se uvršča v sam vrh mednarodnih raziskav o izobraževanju, kakovosti življenja, konkurenčnosti in preglednosti. Leži v epicentru evropskega "novega severa" - edinstvenega stičišča geografije, infrastrukture, izobraževanja, dobrega upravljanja in visokotehnološke industrije. Finska je sofisticiran trg z visokim življenjskim standardom, dobro poučenimi potrošniki in visoko stopnjo dohodka na prebivalca.

Perspektivna področja:

Kmetijstvo: Finska je zaradi hudih nordijskih zim in razmeroma kratke rastne sezone močno odvisna od uvožene hrane in kmetijskih proizvodov. Najboljši obeti: vino, pivo, zdravi prigrizki, sveži izdelki, inovativni in edinstveni izdelki, priročni prehrambni izdelki ter ekološka in trajnostna živila.

Okoljske tehnologije: Vrednost trga okoljskih dobrin in storitev na Finskem znaša približno 7 % BDP. Najpomembnejša panoga v okviru okoljskih proizvodov in storitev je gradbeništvo, ki predstavlja tretjino celotnega trga. Večino tega trga predstavlja načrtovanje in gradnja objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije. Tradicionalno sta kovinska in celulozno-papirna industrija dva glavna vlagatelja v okoljsko tehnologijo. Primarne tehnološke naložbe v teh industrijah so bile tehnologije zaščite pred onesnaževanjem zraka in vode.

IKT: Finska ima največjo svetovno rabo mobilnih podatkov na prebivalca in drugo najvišjo stopnjo penetracije mobilnih širokopasovnih povezav. Finska je z zanesljivim elektroenergetskim omrežjem, politično stabilnostjo ter zanesljivimi in hitrimi podatkovnimi omrežji tudi glavna lokacija ter najvarnejše mesto v EU za podatkovne centre. Na Finskem imajo podatkovne centre Google, Yandex, Equinix in Microsoft in na splošno obstaja želja po širjenju le-teh. Ključne priložnosti predstavljajo storitve v oblaku, zasebna infrastruktura kot storitev (IaaS) in platforme »OpenStack« za računalništvo v oblaku. Priložnosti obstajajo tudi na področju sistemov za upravljanje odnosov s strankami (CRM), celovitih programskih rešitev za podjetja (ERP), programske opreme za varstvo potrošnikov, kot so protivirusni programi za računalnike in pametne telefone.

Zdravstvo in farmacija: Finska je drugo najnaprednejše digitalno gospodarstvo v EU in to vključuje tudi zdravstveno varstvo. Finska je pionirka digitalizacije na področju zdravstva. Nacionalni zdravstveni registri se v zbirkah podatkov vodijo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Danes imajo vsi prebivalci spletni dostop do svoje zdravstvene kartoteke in zgodovine e-receptov, zaradi česar so finski zdravstveni podatki edinstveni glede na obseg in globino. Farmacevtski trg je tesno reguliran in je tesno povezan s celotnimi nacionalnimi sistemi socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Zakoni določajo način trženja zdravil, spremljanje neželenih učinkov in povrnitev stroškov farmakoterapije. Na Finskem so v porastu biološka zdravila, močan poudarek je tudi na cepivih. V mestih Kuopio, Turku, Tampere in Oulu so razširjeni grozdi biotehnike in znanosti o življenju. Diagnostična industrija je eno izmed najpomembnejših področij finske zdravstvene tehnologije.
 

Gospodarstvo

Finska ima visoko industrializirano, večinoma prosto tržno gospodarstvo. Izvoz v zadnjih letih predstavlja več kot tretjino BDP. Finska je odvisna od uvoza surovin, energije in nekaterih sestavnih delov za industrijske izdelke.
Vlada je odprta in aktivno sprejema ukrepe za privabljanje tujih neposrednih naložb.

 

Struktura BDP

 

Kmetijski sektor predstavlja 3 % finskega BDP in zaposluje 3,7 % prebivalstva. Zaradi neugodnega podnebja je razvoj kmetijstva omejen na ohranjanje določene ravni samozadostnosti osnovnih proizvodov. Poleg tega je pristop Finske k EU dodatno pospešil proces prestrukturiranja in zmanjšanja obsega kmetijskega sektorja. Država ima okoli 48.000 kmetij s povprečno obdelovalno površino 47 ha, od tega je okoli 12 % ekoloških kmetij. Prevladuje pridelava žit, pomembna segmenta pa sta še proizvodnja mleka in živinoreja.

Storitveni sektor zaposluje 74,5 % delovne sile in predstavlja 69 % BDP. Največ novih podjetij nastaja prav v storitvenem sektorju. V finskem bančnem sistemu prevladujejo tri glavne skupine depozitnih bank: Skupina OP, Nordea Bank Finska in Skupina Danske Bank. 

Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 28 % BDP in zaposluje 21,8 % aktivnega prebivalstva. Gozdarstvo je tradicionalno dobro razvito in država izvaža bogato paleto izdelkov, od preprostih do visokotehnoloških lesnih izdelkov, etiket, papirja, kartona in embalaže.
Drugi ključni industrijski segmenti so proizvodnja kovin, strojništvo in izdelki potrošne elektronike. Finska je specializirana tudi za izvoz informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Država približno 2,7 % BDP nameni za raziskave in razvoj.

V letu 2019 je Finska zabeležila rast industrijske proizvodnje v višini 2 %. Analitiki za leto 2020 napovedujejo -11 % upad industrijske proizvodnje. V letu 2021 in 2022 bo industrijska proizvodnja zopet dosegala pozitivno rast in sicer v letu 2021 7,5 % in v letu 2022 2,7 %.


Predstavljamo dve industrijski panogi na finskem trgu:

 

IKT - trg telekomunikacijskih storitev

Trg telekomunikacijskih storitev je v analizi opredeljen kot skupni obseg in vrednost trga fiksne telefonije in trga mobilnih telekomunikacij. Obseg trga je opredeljen kot skupno število fiksnih telefonov in mobilnih naročnikov.

Finski trg telekomunikacijskih storitev je v obdobju 2015-2019 rasel po 1,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 ustvaril vrednost 2,8 mlrd EUR. Za primerjavo, nemški trg telekomunikacijskih storitev je v zadnjih petih letih upadal po -1,5 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel vrednost 34,9 mlrd EUR, medtem ko je trg v Združenem kraljestvu v tem obdobju upadal po -6,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel vrednost 33,2 mlrd EUR.

Visoka penetracija širokopasovnih povezav na Finskem je posledica regulativnih ukrepov, ki so spodbujali konkurenco na trgu. Podjetja so želela vlagati tudi v nove tehnologije, da bi zadostila povpraševanju po izboljšanih storitvah med uporabniki. Vlada si je zastavila zahtevne cilje glede širokopasovnih povezav vse do leta 2025 in 2030, vključujejo pa kombinacijo fiksnih in mobilnih tehnologij, pri čemer se prva osredotoča na tehnologiji FttP in DOCSIS 3.1, druga pa na gigabitni LTE in 5G .

Obseg trga je v obdobju 2015-2019 rasel po skromni, 0,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel 11,5 mio uporabnikov. Obseg trga naj bi po napovedih v obdobju 2020-2024 rasel po 0,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel 11,9 mio uporabnikov.

Največji segment finskega trga telekomunikacijskih storitev je segment mobilnih telekomunikacij. Ta je v letu 2019 ustvaril prihodke v višini 2,05 mlrd EUR, kar predstavlja 73,4 % celotne vrednosti trga. Segment fiksnih povezav je v tem obdobju ustvaril prihodke v višini 744,8 mio EUR ali 26,6 % celotne vrednosti trga.

Analitiki napovedujejo, da bo finski trg telekomunikacijskih storitev v obdobju 2020-2024 rasel po 2 % povprečni letni stopnji. Nemški trg telekomunikacij naj bi v napovedanem obdobju rasel po 3 %, britanski trg pa po 0,4 % povprečni letni stopnji. Tržni prihodki bodo v napovedanem obdobju še naprej rasli zaradi naraščajočega mobilnega internetnega prometa in uvedbe 5G. Vendar se bo trend rasti upočasnil, ko se bo povpraševanje približalo zasičenosti, saj sta tako prodor mobilnega interneta kot poraba podatkovnih storitev že precej velika. Tudi pandemija COVID-19 bo nedvomno vplivala na uspešnost trga v prihodnje, čeprav je dejanski vpliv pandemije težko oceniti zaradi hitro spreminjajočih se razmer.
 

Glavni konkurenti na trgu so:

  • DNA Oyj (DNA) 
  • Elisa Oyj
  • Telia Company AB


Vrednost finskega trga telekomunikacijskih storitev je v letu 2019 upadla za -4 % in dosegla 2,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2015–2019 je znašala 1,4 %.

Rast vrednosti trga po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2015 2.612  
2016 2.612  
2017 2.654 4,1 %
2018 2.711 5,8 %
2019 2.767 -4,0 %



Analitiki napovedujejo, da bo se bo vrednost finskega trga telekomunikacijskih storitev v obdobju 2020–2024 povečevala po 5,8 % povprečni letni stopnji.

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2020 2.792 0,6 %
2021 2.882 2,4 %
2022 2.894 2,4 %
2023 2.773 2,3 %
 2024 2.809 2,4 %
 


Segment mobilnih telekomunikacij je največji segment trga telekomunikacijskih storitev na Finskem in predstavlja 73,4 % celotne vrednosti trga.

Tržna segmentacija po segmentih za leto 2019 (v odstotkih) 

Mobilne telekomunikacije 73,4 %
Fiksne povezave 26,6 %



Finska predstavlja 1,2 % evropskega trga telekomunikacijskih storitev.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2019 (v odstotkih) 

Nemčija 15,6 %
Združeno kraljestvo 14,9 %
Francija 14,3 %
Belgija 2,5 %
Finska 1,2 %
Ostale evropske države 51,5 %


Največja podjetja na področju telekomunikacij na Finskem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR 
Elisa Oyj 1.757,91
DNA Plc 898,35
Dna Welho Oy 149,34
Telia Towers Finland Oy 65,93
Digita Oy 60,26
Empower Pn Oy 48,17
Suomen Turvallisuusverkko Oy 43,67


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, oktober 2020.


Lesna industrija 

Finska ima 22,8 mio ha gozda, ki pokriva približno 75 % finskega ozemlja. Finski gozdovi predstavljajo približno 10 % celotne gozdne površine v Evropi, ki znaša 215 mio ha. Državne gozdove upravlja podjetje Metsähallitus. 

Lesna industrija je za Finsko ključnega pomena. Predstavlja več kot 20 % finskih prihodkov od izvoza in ustvari približno 4,5 % finskega BDP. Je glavni delodajalec, zlasti na regionalnih območjih, saj je v industriji neposredno zaposlenih več kot 62.000 ljudi.
Po podatkih Finskega inštituta za naravne vire je vrednost finskega izvoza lesne industrije v letu 2019 znašala 12,47 mlrd EUR, kar je -6 % manj kot v enakem obdobju 2018.

Vrednost finskega uvoza lesa pa je leta 2019 znašala 510 mio EUR.

V letu 2019 je Finska lesna industrija največ izvažala v Evropo, kamor je izvozila 62 % celotnega izvoza. Več kot tretjino izdelkov lesne industrije je Finska izvozila v države evro območja, medtem ko so ostale države EU predstavljale 18 %. Približno 20 % izvoza je bilo realiziranega v Azijo in manj kot 10 % v druge regije.

Najpomembnejši izvozni segment finske lesne industrije je segment papirja in kartona.

Po napovedih analitikov se bo vrednost finskega izvoza lesne industrije leta 2020 medletno zmanjšala za -16 %. Karton bo pri izvozu kmalu prehitel grafični papir in tako postal najpomembnejši izvozni izdelek za finsko lesno industrijo. Zmogljivost proizvodnje grafičnega papirja na Finskem se bo v prihodnjih nekaj letih še naprej zmanjševala. Obseg izvoza papirja se bo na Finskem v letu 2020 predvidoma zmanjšal za -25 %, v letu 2021 pa za -10 %. Obseg izvoza celuloze se bo v letu 2020 po napovedih zmanjšal za -1 %, v letu 2021 pa za -2 %. Obseg izvoza kartona naj bi v letu 2020 ostal nespremenjen in se v letu 2021 povečal za 9 %.

Največja podjetja na področju gozdarstva na Finskem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Metsäliitto Osuuskunta 1.583,44
Keitele Forest Oy 254,55
Vapo Timber OY 89,58
Metsäkonepalvelu Oy 23,27
Koneurakointi S. Kuittinen Oy 12,33
Karelwood Oy 12,11
Moto Team Tauriainen Oy 11,56


Največja podjetja na področju lesnih izdelkov na Finskem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR 
Upm Plywood Oy 348,35
Versowood Oy 317,46
Koskitukki Oy 248,53
Stora Enso Wood Products Oy Ltd 209,37
Koskisen Oy 185,39
Mena Wood Oy Ltd 167,07
Keitele Timber Oy 160,99


Največja podjetja na področju lesenega pohištva na Finskem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Novart Oy 88,68
Puustelli Group Oy 67,08
Topi-Keittiöt Oy 30,56
Mellano Oy 9,91
Elega Oy 7,57
Kiimingin Kaluste Oy 6,47
Elfa Finland Oy 4,09


Vir: Factiva, oktober 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje