Iran
Osnovni podatki
Iran meri 1,65 milijona kvadratnih kilometrov in ima 78,9 milijonov prebivalcev. Po etnični pripadnosti je večina - 53 % - Irancev (Perzijcev). 28 % predstavljajo Azeri, 7 % Gilaki in Mazandarani, 10 % Kurdi, 2 % Arabci in 2 % ostali.
89 % je šiitskih muslimanov, 9 % sunitskih muslimanov, ostala 2 % pa je judov, kristjanov in pripadnikov vere Baha'i. 68 % prebivalcev živi v mestih. Približno 18 % prebivalcev živi pod mejo revščine.
Glavno mesto je Teheran. Uradni jezik je perzijski (iranski), veliko pa se govori tudi turkmensko in kurdsko. Uporablja se metrični sistem z dodanimi nekaterimi domačimi tradicionalnimi merami (npr. rey=11,88 kg in artaba=0,66 hl). Valuta je rial, vendar pa se več uporablja toman, kar je 10 rialov.
Iran je član
OPEC (Organization of the Petroleum Exporting Countries) in
OEC (Organisation for Economic Cooperation), ter ima status opazovalca v združenju
OCS (Shanghai Cooperation Organisation).
Vir: EIU; Factiva, julij 2012.
Politični sistem
Iran je v ustavi definiran kot islamska republika. Predsednika se voli vsaka 4 leta z direktnimi volitvami, vendar morajo prej vse kandidate odobriti člani Verskega sveta varuhov. Nad omenjeno ustavno republiško strukturo so posamezne unikatne islamske strukture; vali-e-fagih (verski vodja) ima pomemben moč nad vlado in konservativni Verski svet varuhov mora odobriti vse spremembe zakonodaje, da s tem zagotovi skladnost z islamskimi verskimi zakoni.
Zakonodajno vejo oblasti predstavlja Islamski posvetovalni zbor (Majles), kjer deluje 290 poslancev. Člane zbora se voli direktno za štiriletno obdobje.
Trenutni predsednik vlade je Mahmud Ahmadinedžad.
Vir: EIU; Factiva, julij 2012.
Gospodarstvo
Najpomembnejši dejavnik iranskega gospodarstva je nafta in domača gospodarska gibanja so v zadnjega pol stoletja odvisna od njene cene na svetovnih trgih. Od sedemdesetih let pa do danes se je delež naftnega sektorja v BDP s 30-40 % znižal na 10 %, prihodki od izvoza nafte pa še vedno predstavljajo več kot 80 % izvoznih prihodkov in 40-50 % proračunskih prihodkov.
Kmetijstvo prispeva skoraj 11 % BDP in zaposluje eno tretjino aktivnega prebivalstva. Le 10 % zemljišč je obdelanih, na njih pa se še vedno uporabljajo zastarele metode kmetovanja. Glavni kmetijski pridelki so pistacije (Iran je največji svetovni proizvajalec pistacij), pšenica, riž, pomaranče, čaj in bombaž. Precej je tudi nezakonitega gojenja vrtnega maka.
Iran je bogat z mineralnimi viri, predvsem z nafto in plinom. Je 4. največji proizvajalec nafte na svetu ter na drugem mestu glede na rezerve plina. Veliko ima tudi bakra, svinca in cinka. Proizvodnja nafte predstavlja 10 % BDP. Industrijski in rudarski sektor prispevata skoraj 26 % BDP. Poleg naftne industrije je najpomembnejša industrijska panoga tekstilna industrija. Druge pomembne dejavnosti so še rafiniranje sladkorja, živilsko-predelovalna industrija, petro-kemična industrija, proizvodnja cementa in gradbeništvo. Za gospodarstvo so zelo pomembne tudi tradicionalne obrti, kot so tkanje preprog, izdelava keramike, svile in nakita.
Storitveni sektor prispeva skoraj polovico BDP.
Vir: EIU; Factiva, julij 2012.