Iran

Gospodarske panoge Irana

Priložnosti na trgu

Trendi, ki bodo v prihodnjih letih spodbudili iransko gospodarstvo, vključujejo diverzifikacijo, modernizacijo in privatizacijo. Glavna usmeritev diverzifikacije je odmik od naftne odvisnosti in razvoj težke industrije.

Pri modernizaciji gre za razvoj infrastrukture, industrijskih sredstev in digitalne ekonomije. Ker je bil Iran pod strogimi sankcijami, je bil dostop do industrijske opreme omejen. Iran zato potrebuje strojno in industrijsko opremo, kar predstavlja veliko priložnost za tuje ponudnike.

E-trgovina je v razcvetu. Vrednost iranske e-trgovine se je v prvih 6 mesecih iranskega koledarskega leta (september 2020 – marec 2021) povečala za štirikrat v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Spletno nakupovanje, zlasti med mladimi, hitro raste.

S privatizacijo se postopno zmanjšuje vloga vlade na trgu v korist zasebnega sektorja. Zasebno zdravstvo, izobraževanje in stanovanja so sektorji, ki se najhitreje širijo. Skupaj s tem na trg vstopajo tuje blagovne znamke, po katerih je veliko povpraševanje.

Priložnosti so tudi v IKT sektorju, saj prenova industrije zahteva tudi izvajanje sodobnega upravljanja IT.

Gospodarstvo

Iransko gospodarstvo zaznamujeta neučinkovitost statične politike in odvisnost od izvoza nafte in plina. Kljub temu imajo v Iranu kmetijski, industrijski in storitveni sektor pomembno vlogo. Iranska vlada upravlja na stotine podjetij v državni lasti, ter posredno nadzira številna podjetja, povezana z varnostnimi silami v državi. V državi je prisotna korupcija, nadzor cen, številne subvencije in bančni sistem, ki ima več mlrd EUR slabih posojil. Vse to povzroča neučinkovito gospodarstvo, omejuje možnosti za gospodarsko rast ter razvoj zasebnega sektorja. Zasebni sektor je zato relativno omejen, njegove aktivnosti vključujejo manjše delavnice, kmetijsko dejavnost, nekatere predelovalne dejavnosti in storitve, manjše gradnje, proizvodnjo cementa, rudarstvo in predelavo kovin. Veliko je tudi sive ekonomije.


 

Struktura BDP

Kmetijstvo prispeva 13 % BDP in zaposluje okoli 16 % aktivnega prebivalstva. Le 10 % zemljišč je obdelanih, na njih pa se še vedno uporabljajo zastarele metode kmetovanja. Glavni kmetijski pridelki so pistacije, pšenica, riž, pomaranče, čaj in bombaž. Nezakonito gojenje maka (opij) je dokaj pogosto.

Storitveni sektor prispeva 57 % BDP in zaposluje okoli 49 % aktivnega prebivalstva.

Vir: EIU; Factiva, marec 2021.
 

Industrijski sektor

Iran je bogat z mineralnimi viri, predvsem z nafto in plinom. Veliko ima tudi bakra, svinca in cinka. Iranski industrijski sektor predstavlja 30 % BDP, od tega proizvodnja nafte predstavlja 10 % BDP. Iran je 4. največji proizvajalec nafte na svetu.

Poleg naftne industrije je najpomembnejša industrijska panoga tekstilna industrija. Druge pomembne dejavnosti so še rafiniranje sladkorja, živilsko-predelovalna industrija, petro-kemična industrija, proizvodnja cementa in gradbeništvo. V industrijskem sektorju je zaposlenih približno 35 % aktivnega prebivalstva.

Leta 2020 je iranski industrijski sektor upadel za -0,9 %. Za leto 2021 analitiki napovedujejo ponovno rast industrijskega sektorja in sicer v višini 4 %. V letu 2022 in 2023 pa naj bi industrijski sektor zrasel za 1,2 %, oziroma 1,4 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na iranskem trgu:

 

Energetika - trg nafte in plina

Obseg trga nafte in plina je opredeljen kot skupna poraba rafiniranih naftnih derivatov in zemeljskega plina s strani končnih uporabnikov v državi. Vrednosti predstavljajo skupne prihodke od prodaje surove nafte in zemeljskega plina. Vsi tržni podatki in napovedi so predstavljeni nominalno, brez prilagoditev za inflacijo.

Vrednost iranskega trga nafte in plina se je leta 2020 znižala za -39,9 %. Trg je leta 2020 močno upadel zaradi pandemije COVID-19, ko je prišlo do negativnega povpraševanja in preobremenjenosti ponudbe. Povpraševanje po bencinu in kurilnem olju v cestnem prometu oziroma letalstvu, se je v prvi polovici leta 2020 zaradi omejitvenih ukrepov močno zmanjšalo. Povpraševanje po dizelskem in ladijskem gorivu, ki se uporabljata predvsem v tovornjakih in ladjah za prevoz blaga, se je prav tako zmanjšalo. Omejitveni ukrepi so vplivali tudi na povpraševanje po plinu za proizvodnjo električne energije, saj se je poraba električne energije zmanjšala zaradi zaprtja industrijskih obratov. Po drugi strani se je zaradi večjega povpraševanja po potrošni embalaži in osebni zaščitni opremi povečalo povpraševanje po petro-kemikalijah, proizvedenih iz nafte in zemeljskega plina. Poraba na iranskem trgu nafte in plina je beležila relativno manjši upad v primerjavi s svetovnim povprečjem.

Iranski trg nafte in plina je v letu 2020 ustvaril skupne prihodke v višini 28,9 mlrd EUR, kar predstavlja -3,9 % povprečno letno stopnjo rasti med leti 2016 in 2020. Trg nafte in plina je v zadnjih letih zaradi nihanja cen nafte in plina močno nihal. Za zadnjih 5 let so bili značilni predvsem močni padci cen, razen v letih 2017–2018, ko so cene naraščale.

Obseg trga se je v obdobju 2016-2020 povečeval po 1,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2020 dosegel 1.830 mio BoE. Po napovedih se bo obseg trga v obdobju 2021-2025 povečeval po 2,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel 2.040,6 mio BoE. V letu 2020 se je potrošnja plina znižala za 3,1 %, potrošnja nafte pa ze 8,3 %.

Segment naftnih derivatov je največji segment na iranskem trgu nafte in plina, saj je v letu 2020 ustvaril prihodke v višini 16,1 mlrd EUR, kar predstavlja 55,6 % celotne vrednosti trga. Segment plina je v tem letu ustvaril 12,8 mlrd EUR prihodkov ali 44,4 % celotne vrednosti trga.

Analitiki napovedujejo, da bo iranski trg nafte in plina v obdobju 2021-2025 rasel po 7,5 % povprečni letni stopnji.
 

Največja konkurenta na trgu

  • National Iranian Oil Refining and Distribution Co
  • National Iranian Gas Co
     
Segment naftnih derivatov je največji segment na iranskem trgu nafte in plina, s 55,6 % tržnim deležem glede na vrednost. 

Tržna segmentacija po segmentih za leto 2020 (v odstotkih) 

Naftni derivati 55,6 %
Plin 44,4 %
 


Iran predstavlja 25,4 % naftnega in plinskega trga v regiji. 

Tržna segmentacija v regiji za leto 2020 (v odstotkih) 

Iran 25,4 %
Egipt 8,9 %
Ostale države na srednjem Vzhodu 65,7 %

 

Največja podjetja na področju energetike v Iranu

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Esfahan Oil Refining 7.325,26
Shahid Tandoogian Petrochemical 242,43
National Iranian South Oil Company 70,79
Iranian Central Oil Fields Company 42,43
National Iranian Oil Refining And Distribution Company 42,43
Iran Liquefied Natural Gas 33,09
Boutan 25,00


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, oktober 2021.


Živilska industrija

Vrednost iranske živilske industrije znaša okoli 9 mlrd EUR, kar predstavlja približno 10 % celotne industrijske proizvodnje v državi. V iranski živilski industriji deluje več kot 8.700 aktivnih proizvodnih enot, kjer je zaposlenih okoli 370.000 delavcev. Industrija letno izvozi za okoli 2,7 mlrd EUR živil letno, glavni izvozni trgi iranske živilske industrije pa so Irak, Afganistan, Pakistan in Azerbajdžan.

Največjo rast v iranski živilski industriji je v zadnjih 10 letih beležil segment proizvodnje čokolade in slaščic, ki je dobro napredoval na področju kakovosti in raznolikosti izdelkov. Vse naložbe v ta segment prihajajo iz zasebnega sektorja in večina izdelkov iz segmenta je konkurenčnih na svetovni ravni. Prednost slaščičarske in čokoladne industrije je dobava njenih surovin znotraj države, kar naložbam v tej panogi prinaša dobiček.

Zaradi podpore domačim proizvajalcem in proizvodom ter prepovedi uvoza tujih proizvodov v tem sektorju, so iranski proizvajalci že sposobni zadovoljiti potrebe domačega trga in so dobrodošli pri domačih potrošnikih. Iranska proizvodnja čokolade in slaščic pa je usmerjena tudi v povečanje izvoza na različne trge po vsem svetu. Iran izvaža sladkarije in čokolade v 66 držav. V letu 2021 so si v segmentu zastavili cilj, da bi izvoz v tem segmentu dosegel 900 mio EUR.

Medtem ko proizvajalci poskušajo uresničiti cilj povečanja proizvodnje in izvoza, pa se soočajo z nekaterimi izzivi, zlasti v smislu proizvodnje, saj se proizvodni stroški povečujejo. Sankcije in pandemija korona virusa so otežile dostop do svetovnih trgov, zmanjšalo pa se je tudi domače povpraševanje. Kljub temu se je izvoz čokolade in slaščic,  po podatkih iranske organizacije za promocijo trgovine, v 1. mesecu tekočega iranskega koledarskega leta (od 21. marca do 20. aprila) medletno povečal za 21 %.
 

Največja podjetja v živilski industriji v Iranu

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Kalleh Dairy Company 2.457,36
Minoo Industrial 362,34
Doosheh Dairy Co. 257,30
Pars Minoo Industrial Company 184,47
Margarine 183,62
Golnaz Vegetable Oil Company 145,71
Nejati Industrial Group Anata 133,62


Največji proizvajalci čokolade in slaščic v Iranu

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Nejati Industrial Group Anata 133,62
Dadash Baradar Industrial 115,52
Iran Chocolate Co. 28,27
Sanaye Ghazaiye Master Foodeh 12,12
Ham Biscuit Manufacturing Company Ltd 10,34
Abbaspour Adrian Industrial Group 7,76
Draje Food Industrial 7,25


Vir: Factiva, oktober 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje