Iran

Gospodarstvo

Iransko gospodarstvo zaznamujeta neučinkovitost statične politike in odvisnost od izvoza nafte in plina. Kljub temu imajo v Iranu kmetijski, industrijski in storitveni sektor pomembno vlogo. Iranska vlada upravlja na stotine podjetij v državni lasti, ter posredno nadzira številna podjetja, povezana z varnostnimi silami v državi. V državi je prisotna korupcija, nadzor cen, številne subvencije in bančni sistem, ki ima več mlrd EUR slabih posojil. Vse to povzroča neučinkovito gospodarstvo, omejuje možnosti za gospodarsko rast ter razvoj zasebnega sektorja. Zasebni sektor je zato relativno omejen, njegove aktivnosti vključujejo manjše delavnice, kmetijsko dejavnost, nekatere predelovalne dejavnosti in storitve, manjše gradnje, proizvodnjo cementa, rudarstvo in predelavo kovin. Veliko je tudi sive ekonomije.


 

Struktura BDP

Kmetijstvo prispeva 10 % BDP in zaposluje okoli 16 % aktivnega prebivalstva. Le 10 % zemljišč je obdelanih, na njih pa se še vedno uporabljajo zastarele metode kmetovanja. Glavni kmetijski pridelki so pistacije, pšenica, riž, pomaranče, čaj in bombaž. Nezakonito gojenje maka (opij) je dokaj pogosto.

Storitveni sektor prispeva 54 % BDP in zaposluje okoli 49 % aktivnega prebivalstva.

Vir: EIU; Factiva, april 2019.
 

Industrijski sektor

Iran je bogat z mineralnimi viri, predvsem z nafto in plinom. Veliko ima tudi bakra, svinca in cinka. Iranski industrijski sektor predstavlja 36 % BDP, od tega proizvodnja nafte predstavlja 10 % BDP. Iran je 4. največji proizvajalec nafte na svetu.

Poleg naftne industrije je najpomembnejša industrijska panoga tekstilna industrija. Druge pomembne dejavnosti so še rafiniranje sladkorja, živilsko-predelovalna industrija, petro-kemična industrija, proizvodnja cementa in gradbeništvo. V industrijskem sektorju je zaposlenih 35 % aktivnega prebivalstva.

Leta 2018 je iranski industrijski sektor upadel za -8,2 %. Za leti 2019 in 2020 analitiki napovedujejo ponoven upad industrijskega sektorja in sicer v višini -11,8 % in -2,5 %. V letu 2021 pa naj bi se upadanje industrijskega sektorja ustavilo in je napovedana minimalna, 0,2 % rast.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na iranskem trgu:

• avtomobilsko industrijo in
• turizem.

Avtomobilska industrija

Avtomobilska industrija je druga največja industrija v državi, ki ustvari letni promet v višini približno 10 mlrd EUR. V iranskem gospodarstvu igra pomembno vlogo, saj ustvari približno 7 % BDP države. Poleg tega avtomobilska industrija podpira še približno 60 drugih industrij, kot so proizvodnja stekla, aluminija, bakra, jekla, gume, tekstila in barv.

Zaradi sankcij, ki jih je Trumpova vlada uvedla proti Iranu, so se tuje družbe, ki so izdelovale avtomobile v Iranu, vključno s francoskima proizvajalcema Peugeot in Renault, odločile, da zapustijo iranski trg. To je povzročilo zamude pri dobavah avtomobilov, pomanjkanje avtomobilskih delov ter dvig cen avtomobilov. Proizvodnja avtomobilov in avtomobilskih delov se je v zadnjem poslovnem letu (ki se je začel 21. marca 2018) v Iranu zmanjšala za 30 %.

Dva največja iranska proizvajalca avtomobilov, Khodro in Saipa, skupaj ustvarita približno 94 % domače proizvodnje in zaposlujeta več kot 100.000 ljudi. Dodatno še 700.000 Irancev dela v industrijah, povezanih z avtomobilsko industrijo. Zaradi sankcij je v Iranu ogroženih do 450.000 delovnih mest v industriji avtomobilskih delov. Po uradnih statističnih podatkih se v skladiščih Iran Khodro in Saipa nahaja kar 160.000 avtomobilov, predvsem zato, ker ne morejo uvoziti delov. V obeh podjetjih so se zato odločili, da bodo začeli z lokalno proizvodnjo potrebnih avtomobilskih delov v sodelovanju z ministrstvom za obrambo. S tem bodo lahko zmanjšali odvisnost od uvoza.

Podjetje Khodro namerava tudi v prihodnje nadaljevati s proizvodnjo vozil Peugeot 301 in sicer brez podpore podjetja Peugeot. Proizvodnjo tega modela bodo celo povečali na 250.000 avtomobilov v naslednjih štirih letih. Začetek množične proizvodnje modela Peugeot 301 je predviden za začetek naslednjega iranskega leta (od 21. marca 2020), v projekt pa je podjetje vložilo že 60 mio EUR. Avto bo obdržal logotip in ime francoskega Peugeota, kljub temu, da je podjetje zapustilo iranski trg junija 2018. Khodro bo postavil podobne proizvodne linije še za Peugeot 208 in 2008, modela, ki naj bi bila proizvedena v Iranu kot del pogodbe, podpisane s podjetjem Peugeot januarja 2016.

 

Največja podjetja na področju proizvodnje motornih vozil v Iranu (2018)

Največja podjetja na področju proizvodnje delov za motorna vozila v Iranu (2018)

Vir: Factiva, julij 2019.

Turizem

Iranski turistični sektor se je v lanskem poslovnem letu, ki se je končal 20. marca 2019, medletno povečal za 1,9 % in ustvaril 10 mlrd EUR prihodkov, kar predstavlja približno 7 % BDP države. Število mednarodnih turistov, ki so v preteklem iranskem koledarskem letu obiskali Iran, se je medletno povečalo za 52,5 % na okoli 7,8 mio.

V turističnem sektorju Irana je zelo perspektiven segment zdravstveni turizem, ki privablja številne goste iz Iraka, Azerbajdžana, Afganistana, ZDA, Evrope, ter iz držav Perzijskega zaliva. Iran je v zadnjem poslovnem letu gostil okoli 400.000 turistov v tem sektorju, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa se je število teh gostov skoraj podvojilo.

Ameriške sankcije nimajo velikega vpliva na iranski turistični sektor, zato je ta sektor lahko zelo koristen za iransko gospodarstvo. Iran ima ambiciozne načrte za okrepitev svojega turističnega sektorja. Država namerava v skladu z nacionalnim načrtom do leta 2025 povečali število turistov na 20 mio. Iran je doslej vložil v turistični sektor že okoli 10 mlrd EUR in v državi se trenutno izvaja 2.000 turističnih projektov. Iran je postal tudi ena od redkih držav, ki se odpoveduje vizumskim omejitvam za Kitajce, saj si prizadeva za ohranitev gospodarstva, ki so ga prizadele sankcije. Z odpravo vizumov želijo v Iran privabiti milijon novih turistov iz Kitajske.

 

Največja podjetja na področju hotelirskega sektorja v Iranu (2018)

Največja podjetja na področju turističnih agencij v Iranu (2018)

Vir: Factiva, julij 2019.

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje