Iran 
Predstavitev gospodarstva Irana
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Jomhuri-ye Eslami-ye Iran / Islamska republika Iran IR / IRN Teheran 1.636.000 84 Perzijski (iranski) Muslimani (šiiti 89 %, suniti 9 %), ostali 2 % 6.754 EUR (2020) Iranski rial (IRR) Slovenija +2,5 + 98 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Teheran | 7.705.000 |
| Mashhad | 2.411.000 |
| Isfahan | 1.583.000 |
| Tabriz | 1.379.000 |
| Shiraz | 1.205.000 |
| Qom | 1.042.000 |
Politični sistem:
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1979 in spremenjeni l. 1989 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Majlis-e-Shuray-e Islami) šteje 290 članov. Vse kandidate za Majlis mora odobriti 12-članski Svet varuhov. Šest članov imenuje Vrhovni vodja (rahbar), šest pa sodstvo. Zakone, ki jih sprejme Majlis, mora prav tako odobriti Svet varuhov. Svet za ugotavljanje primernosti posreduje med Majlisom in Svetom varuhov. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale februarja 2020. V 290-članskem parlamentu so konservativci osvojili 219 sedežev, reformisti 20, neodvisni pa 35. |
|
Vodstvo države: |
Vrhovni vodja (rahbar): Ajatola Ali Khamenei Predsednik je na splošnih volitvah izvoljen za štiriletni mandat, vendar za največ dva mandata. Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale 18.6.2021, je z 62 % glasov zmagal Ebrahim Raisi, kandidat najbolj konservativnega dela iranskega režima. Ebrahim Raisi bo kot novi predsednik prisegel 3.8.2021. |
|
Izvršilna oblast: |
Mesto predsednika vlade je bilo ukinjeno leta 1989. Sedanji kabinet je odobril Majlis avgusta 2013. Predsednik: Hassan Rouhani |
Iran je član OPEC (Organization of the Petroleum Exporting Countries) in OEC (Organisation for Economic Cooperation), ter ima status opazovalca v združenju SCO (Shanghai Cooperation Organisation).
Vir: EIU; Factiva, junij 2021.
Gospodarska politika vlade
V iranskem petletnem gospodarskem načrtu je poudarek na postopnem prehodu na tržno usmerjeno gospodarstvo, vendar politični in socialni pomisleki ter ponovna uvedba mednarodnih sankcij, ovirajo napredek. Sankcije omejujejo trgovino, odvračajo naložbe in otežujejo dostop do financiranja. Vse te težave so se v času pandemije korona virusa še zaostrile. Maja 2020 je parlament odobril zakon, ki bo spremenil uradno ime valute iz riala v toman in odrezal štiri ničle iz njene nominalne vrednosti. Nova valuta se bo uvajala postopoma v dvoletnem obdobju, v katerem bo tudi rial še ostal zakonito plačilno sredstvo.
Kratkoročna vladna politika bo skušala omiliti učinek sankcij in pandemije. Ameriške sankcije in režimska politika zavračanja ameriških in britanskih cepiv že ovirajo nabavo in distribucijo odobrenega cepiva, ki bo verjetno na voljo šele v drugi polovici leta 2021. Posledično se virus še naprej širi po vsej državi, ??šibke gospodarske razmere pa preprečujejo, da bi oblasti uvedle popolno zaprtje države. Vlada je zato prisiljena v uvedbo občasnih omejitev gibanja na nižji ravni, medtem ko se bojuje proti ponovno nastajajoči krizi javnega zdravja.
Nova ameriška administracija bi leta 2021 lahko opustila sankcije, zato si iranske oblasti prizadevajo za povečanje proizvodnih zmogljivosti v naftnem in plinskem sektorju, da bi zagotovile hitro povečanje izvoza ogljikovodikov, če in ko pride do ukinitve sankcij.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021
Poglejte si tudi:
