Iran 
Predstavitev gospodarstva Irana
| Predstavitev gospodarstva Irana |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Jomhuri-ye Eslami-ye Iran / Islamska republika Iran |
| Mednarodna oznaka | IR/IRN |
| Glavno mesto | Teheran |
| Velikost (km2) | 1.648.195 |
| Prebivalci (mio) | 90,6 |
| Uradni jezik | Perzijski (iranski). Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (98,5 %) |
| Denarna enota | Iranski rial (IRR) |
| Čas | Slovenija + 2,5. Poslovni čas |
| Klicna številka | +98 |
Prebivalstvo Irana
Iran ima 90,6 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Teheran | 8.738.000 |
| Mashhad | 3.374.000 |
| Isfahan | 2.243.000 |
| Tabriz | 1.773.000 |
| Shiraz | 1.869.000 |
| Qom | 1.292.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1979 in spremenjeni l. 1989 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Majlis-e-Shuray-e Islami) šteje 290 članov. Vse kandidate za Majlis mora odobriti 12-članski Svet varuhov. Šest članov imenuje Vrhovni vodja (rahbar), šest pa sodstvo. Zakone, ki jih sprejme Majlis, mora prav tako odobriti Svet varuhov. Svet za ugotavljanje primernosti posreduje med Majlisom in Svetom varuhov. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale od marca do maja 2024, zadnje predsedniške pa julija 2024. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2028. |
|
Vodstvo države: |
Vrhovni vodja (rahbar): Ajatola Ali Khamenei (od leta 1989) Predsednik je na splošnih volitvah izvoljen za štiriletni mandat, vendar za največ dva mandata. Ebrahim Raisi, ki je bil predsednik od leta 2021, je 19.5. 2024 umrl v nesreči helikopterja. Razpisane so bile nove volitve in v 2. krogu je zmagal srčni kirurg Masud Pezeškian, ki je 30.7.2024 postal 9. predsednik Irana. |
|
Izvršilna oblast: |
Mesto predsednika vlade je bilo ukinjeno leta 1989. Sedanji kabinet je odobril Majlis avgusta 2013.
|
Iran je član OPEC (Organization of the Petroleum Exporting Countries) in OEC (Organisation for Economic Cooperation), ter ima status opazovalca v združenju SCO (Shanghai Cooperation Organisation).
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 92,4 | 91,6 | 90,6 | 89,5 | 88,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 54 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 375,6 | 333,3 | 291,2 | 250,9 | 306,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 4.065 | 3.640 | 3.215 | 2.802 | 3.457 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.576,7 | 1.504,4 | 1.437,1 | 1.344,5 | 1.268,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 17.064 | 16.426 | 15.863 | 15.019 | 14.340 |
| Rast BDP (v %): | 2,4 | 2,4 | 3,9 | 5,0 | 3,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 9,0 | 8,2 | 8,0 | 7,6 | 8,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 22,0 | 30,0 | 32,4 | 44,4 | 41,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -83,6 | -81,9 | -80,4 | -75,2 | -71,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 100,2 | 98,5 | 99,3 | 94,8 | 92,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,0 | 3,0 | 8,0 | 10,0 | 8,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,0 | 3,0 | 4,0 | 10,0 | 7,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,9 | 1,9 | 1,8 | 1,6 | 1,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 4,6+ | 38,9 | 39,3 | 35,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 0,9+ | 3,7 | 4,7 | 7,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 69 | 69 | 69 |
| Razred tveganja (op): | / | / | D | D | D |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2025 (posodobljeno maj 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Irana
Če vas zanima stanje Irana na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Iranu
Tujci za delo v Iranu potrebujejo podpisano pogodbo o zaposlitvi in delovni vizum. Celoten postopek za pridobitev delovnega dovoljenja je dolgotrajen in lahko traja nekaj mesecev.
V primeru, da ima tujec delovno mesto v posebnih sektorjih, kot je naftna industrija, so lahko postopki nekoliko hitrejši.
Na začetku se delovno dovoljenje v Iranu izda za eno leto s pravico do podaljšanja.
Glede tega, kateri tuji strokovnjaki lahko delajo v Iranu, obstajajo stroga pravila in predpisi v lokalnem delovnem pravu. Iransko vlado zanima pritok investitorjev, vodilnih menedžerjev pa tudi kvalificiranih delavcev.
Povpraševanje po tujih delavcih je največje v industrijah, kot so naftna industrija, gradbeništvo, inženiring in zdravstvo. Iranska naftna industrija, ki je ena največjih na svetu, potrebuje številne strokovnjake za geologijo, inženiring, energetiko in obnovljive vire energije.
Tujci, ki želijo delati v Iranu, se morajo zavedati tudi gospodarskih sankcij, ki vplivajo na plačilne tokove in na možnosti zaposlitve v nekaterih panogah. Tudi nezmožnost enostavnega dostopa do mednarodnih plačilnih sistemov, kot so PayPal ali kreditne kartice, je lahko izziv za tujce, ki delajo v Iranu.
Povprečna in minimalna bruto plača
Struktura plač v Iranu je zasnovana tako, da upošteva različne dejavnike, kot so lokacija, panoga in stopnja izkušenj.
V Iranu so plače zelo različne, saj se gibljejo od 11.300.000 IRR ali približno 247, 53 EUR do 200.000.000 IRR ali približno 4.381.06 EUR.
65 % ljudi ima mesečno plačo v razponu 25.900.000 IRR ali 567,35 EUR do 66.500.000 IRR ali 1.456,70 EUR.
20 % ljudi ima mesečno plačo pod 25.900.000 IRR ali 567,35 EUR.
10 % plač se giblje med 66.500.000 IRR ali 1.456,70 EUR in 85.000.000 IRR ali 1.861,95 EUR.
Le 5 % ljudi zasluži 85.000.000 IRR ali 1.861,95 EUR ali več.
Vsi navedeni podatki so bruto zneski plač.
Vrednosti IRR so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,2 | 3,0 | 3,0 | 3,2 |
| Rast javne potrošnje | 1,8 | 2,0 | 2,1 | 2,2 |
| Rast investicij | 2,0 | 1,8 | 1,9 | 2,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Iran je v letu 2023 izvozil za 94,5 mlrd EUR blaga, uvozil pa za 74,7 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 19,8 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Iran največ izvažal plastiko, baker, kemijske proizvode, aluminij ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2023 izvozili na Kitajsko (56,7 % od celotnega izvoza), sledijo Turčija, Nemčija, Italija in Španija.
- Iran je v letu 2022 največ uvažal strojno opremo, žita, vozila, električno in elektronsko opremo ter oljna semena in plodove.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Kitajske (46,7 % od celotnega uvoza), sledijo Turčija, Brazilija, Nemčija in Italija.
Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 15,1 | Plastika in plastični izdelki | 25,5 |
| Žita | 12,1 | Baker in bakreni izdelki | 10,1 |
| Vozila | 8,8 | Organski kemijski proizvodi | 9,5 |
| Električna in elektronska oprema | 7,8 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 7,6 |
| Oljna semena in plodovi | 7,4 | Železo in jeklo | 7,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 46,7 | Kitajska | 56,7 |
| Turčija | 15,3 | Turčija | 27,2 |
| Brazilija | 10,6 | Nemčija | 3,3 |
| Nemčija | 6,0 | Italija | 2,0 |
| Italija | 3,0 | Španija | 1,1 |
| Slovenija (24. mesto) | 0,2 | Slovenija (31. mesto) | < 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iranu so v letu 2022 znašale 58,7 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 2,6 %.
- Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2022 znašale 4,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 2,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Iran
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Gibis-Em D.O.O. | Slovenija |
| Inter Consort Mercantile & Investment Company L L C | ZAE |
| Krüger Gmbh & Co. Kg | Nemčija |
| Henkel Ag & Co. Kgaa | Nemčija |
| Mehreen Carpet And Novelties Trading Llc | ZAE |
| Thyssenkrupp Ag | Nemčija |
| Transinvest Holding Ag | Švica |
| Renault | Francija |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Poglejte si tudi:
