Iran 
Predstavitev gospodarstva Irana
Predstavitev države
| Uradni naziv | Jomhuri-ye Eslami-ye Iran / Islamska republika Iran |
| Mednarodna oznaka | IR/IRN |
| Glavno mesto | Teheran |
| Velikost (km2) | 1.648.195 |
| Prebivalci (mio) | 85 |
| Uradni jezik | Perzijski (iranski). Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (99,6 %) |
| Denarna enota | Iranski rial (IRR) |
| Čas | Slovenija + 2,5. Poslovni čas |
| Klicna številka | +98 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Teheran | 8.738.000 |
| Mashhad | 3.374.000 |
| Isfahan | 2.243.000 |
| Tabriz | 1.773.000 |
| Shiraz | 1.869.000 |
| Qom | 1.292.000 |
Politični sistem:
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1979 in spremenjeni l. 1989 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Majlis-e-Shuray-e Islami) šteje 290 članov. Vse kandidate za Majlis mora odobriti 12-članski Svet varuhov. Šest članov imenuje Vrhovni vodja (rahbar), šest pa sodstvo. Zakone, ki jih sprejme Majlis, mora prav tako odobriti Svet varuhov. Svet za ugotavljanje primernosti posreduje med Majlisom in Svetom varuhov. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale februarja 2020. V 290-članskem parlamentu so konservativci osvojili 219 sedežev, reformisti 20, neodvisni pa 35. |
|
Vodstvo države: |
Vrhovni vodja (rahbar): Ajatola Ali Khamenei Predsednik je na splošnih volitvah izvoljen za štiriletni mandat, vendar za največ dva mandata. Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale 18.6.2021, je z 62 % glasov zmagal Ebrahim Raisi, kandidat najbolj konservativnega dela iranskega režima. Ebrahim Raisi je kot novi predsednik prisegel 3.8.2021. |
|
Izvršilna oblast: |
Mesto predsednika vlade je bilo ukinjeno leta 1989. Sedanji kabinet je odobril Majlis avgusta 2013.
|
Iran je član OPEC (Organization of the Petroleum Exporting Countries) in OEC (Organisation for Economic Cooperation), ter ima status opazovalca v združenju SCO (Shanghai Cooperation Organisation).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 87,0 | 86,0 | 85,0 | 84,0 | 82,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 52 | 51 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 197,4 | 166,9 | 161,5 | 153,1 | 175,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 2.266 | 1.936 | 1.902 | 1.825 | 2.116 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.074,1 | 1.050,6 | 996,4 | 982,4 | 956,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 12.345 | 12.209 | 11.719 | 11.693 | 11.527 |
| Rast BDP (v %): | -0,3 | 1,2 | 2,0 | 3,4 | -6,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 9,0 | 9,2 | 9,9 | 11,2 | 11,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 32,0 | 36,0 | 43,4 | 30,5 | 40,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -46,8 | -48,9 | -46,5 | -40,9 | -46,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 50,8 | 59,3 | 61,0 | 43,7 | 53,0 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | -4,0 | -2,0 | 25,0 | -5,4 | -29,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | -2,0 | 3,0 | 4,0 | -29,2 | -38,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,3 | 1,1 | 1,3 | 1,2 | 1,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 5,1+ | 32,0 | 25,1 | 48,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 0,4+ | 1,9 | 1,9 | 2,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 71 | 71 | 71 | 69 |
| Razred tveganja (op): | / | D | D | D | D |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Iranu od 1.3.2021 znaša 26.544.950 IRR (približno 556,20 EUR), povprečna bruto mesečna plača pa v letu 2022 znaša 44.800.000 IRR ali 938,71 EUR.
Vrednosti IRR so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,0 | 1,5 | 1,0 | 1,0 |
| Rast javne potrošnje | 3,5 | 2,0 | -1,0 | -0,5 |
| Rast investicij | 3,0 | 4,0 | 0,5 | -0,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Iran uvozil za 35,1 mlrd EUR blaga, izvozil pa za 30,4 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat -4,6 mlrd EUR primanjklja v trgovinski bilanci. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Kitajska, Irak, ZAE, Afganistan in Južna Koreja. V letu 2020 so največ izvažali plastiko, nafto, organske kemijske proizvode, sadje in oreščke ter železo in jeklo. Iran je v letu 2020 največ uvažal strojno opremo, žita, električno in elektronsko opremo ter tehnično in medicinsko opremo. Največ Iran uvaža iz Kitajske, od koder je v letu 2018 uvozil 24,9 % od celotnega uvoza. Sledijo ZAE, Indija, Turčija in Nemčija.
Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 15,6 | Plastika in plastični izdelki | 23,0 |
| Žita | 10,8 | Mineralna goriva, olja | 16,3 |
| Električna in elektronska oprema | 8,4 | Organski kemijski proizvodi | 11,3 |
| Ostalo blago | 7,0 | Sadje in oreški | 10,3 |
| Optična, tehn. in medic. oprema | 4,9 | Železo in jeklo | 7,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2018 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2018 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 24,9 | Kitajska | 9,5 |
| ZAE | 13,8 | Irak | 9,3 |
| Indija | 6,4 | ZAE | 6,2 |
| Turčija | 6,3 | Afganistan | 3,0 |
| Nemčija | 5,9 | Južna Koreja | 2,7 |
| Slovenija (53. mesto) | 0,1 | Slovenija (72. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iranu so v letu 2018 znašale 48,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,1 %. Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2018 znašale 3,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 2,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 41,0 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Kitajska, sledita pa ji Južna Koreja in Francija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Kitajska | 5.755,8 |
| Južna Koreja | 3.890,8 |
| Francija | 3.585,5 |
| Italija | 3.060,1 |
| Rusija | 2.559,8 |
| Druge države | 22.124,1 |
| Skupaj | 40.976,1 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 20.624,1 |
| Kovine | 5.024,9 |
| Obnovljivi viri energije | 3.873,5 |
| Orig. avtomobilski deli | 3.435,8 |
| Kemikalije | 3.355,7 |
| Drugi sektorji | 4.662,3 |
| Skupaj | 40.976,1 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Unit International | 4.837,1 |
| Titan Petrokimia Nusantara | 959,2 |
| Union Capital | 904,7 |
| Carlo Maresca | 851,6 |
| Renault | 716,1 |
| Chery Automobile | 698,8 |
| Kamaz | 567,5 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
