Iran 
Predstavitev gospodarstva Irana
Predstavitev države
| Uradni naziv | Jomhuri-ye Eslami-ye Iran / Islamska republika Iran |
| Mednarodna oznaka | IR/IRN |
| Glavno mesto | Teheran |
| Velikost (km2) | 1.648.195 |
| Prebivalci (mio) | 87,9 |
| Uradni jezik | Perzijski (iranski). Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (99,6 %) |
| Denarna enota | Iranski rial (IRR) |
| Čas | Slovenija + 2,5. Poslovni čas |
| Klicna številka | +98 |
Prebivalstvo Irana
Iran ima 87,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Teheran | 8.738.000 |
| Mashhad | 3.374.000 |
| Isfahan | 2.243.000 |
| Tabriz | 1.773.000 |
| Shiraz | 1.869.000 |
| Qom | 1.292.000 |
Politični sistem:
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1979 in spremenjeni l. 1989 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Majlis-e-Shuray-e Islami) šteje 290 članov. Vse kandidate za Majlis mora odobriti 12-članski Svet varuhov. Šest članov imenuje Vrhovni vodja (rahbar), šest pa sodstvo. Zakone, ki jih sprejme Majlis, mora prav tako odobriti Svet varuhov. Svet za ugotavljanje primernosti posreduje med Majlisom in Svetom varuhov. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale februarja 2020. V 290-članskem parlamentu so konservativci osvojili 219 sedežev, reformisti 20, neodvisni pa 35. |
|
Vodstvo države: |
Vrhovni vodja (rahbar): Ajatola Ali Khamenei Predsednik je na splošnih volitvah izvoljen za štiriletni mandat, vendar za največ dva mandata. Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale 18.6.2021, je z 62 % glasov zmagal Ebrahim Raisi, kandidat najbolj konservativnega dela iranskega režima. Ebrahim Raisi je kot novi predsednik prisegel 3.8.2021. |
|
Izvršilna oblast: |
Mesto predsednika vlade je bilo ukinjeno leta 1989. Sedanji kabinet je odobril Majlis avgusta 2013.
|
Iran je član OPEC (Organization of the Petroleum Exporting Countries) in OEC (Organisation for Economic Cooperation), ter ima status opazovalca v združenju SCO (Shanghai Cooperation Organisation).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 89,2 | 88,6 | 87,9 | 87,3 | 86,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 53++ | 52 | 54 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 282,6 | 247,3 | 280,0 | 222,6 | 178,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 3.172 | 2.792 | 3.181 | 2.553 | 2.053 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.541,0 | 1.479,4 | 1.379,0 | 1.230,9 | 1.167,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 17.284 | 16.705 | 15.689 | 14.103 | 13.482 |
| Rast BDP (v %): | 2,1 | 3,0 | 2,9 | 4,7 | 1,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 11,4 | 10,0 | 9,2 | 8,9 | 11,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 35,0 | 45,3 | 41,9 | 43,6 | 30,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -78,4 | -74,7 | -67,9 | -53,8 | -40,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 91,3 | 99,8 | 97,6 | 67,2 | 43,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,1 | 7,0 | 9,0 | 5,2 | -11,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,0 | 6,0 | 10,0 | 24,1 | -29,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,8 | 1,6 | 1,4 | 1,2 | 1,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 17,7+ | 35,2 | 32,0 | 25,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 2,3+ | 7,1 | 1,9 | 1,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 69 | 69 | 71 | 71 |
| Razred tveganja (op): | / | D | D | D | D |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 127 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Iranu
Tujci za delo v Iranu potrebujejo podpisano pogodbo o zaposlitvi in ??delovni vizum. Celoten postopek za pridobitev delovnega dovoljenja je dolgotrajen in lahko traja od 1 do 2 meseca.
Na začetku se delovno dovoljenje v Iranu izda za eno leto s pravico do podaljšanja.
Glede tega, kateri tuji strokovnjaki lahko delajo v Iranu, obstajajo stroga pravila in predpisi v lokalnem delovnem pravu. Iransko vlado zanima pritok investitorjev, vodilnih menedžerjev pa tudi kvalificiranih delavcev.
Največ povpraševanja je po tehničnih strokovnjakih v naftni in kemični industriji, po inženirjih energetike, programerjih, farmacevtih, po zdravstvenem osebju, ter po gradbenih delavcih in inženirjih za delo v industriji.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača je v Iranu v januarju 2023 znašala 26.544.950 IRR (približno 598,62 EUR).
Povprečna bruto mesečna plača v Iranu znaša okoli 400 do 500 EUR, odvisno od regije in dejavnosti.
Vrednosti IRR so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,8 | 2,0 | 1,5 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 8,0 | 6,0 | 5,0 | 5,0 |
| Rast investicij | 1,0 | 2,3 | 1,9 | 1,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Iran je v letu 2022 izvozila za 98,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 67,9 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 30,2 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Iran največ izvažala plastiko, baker, kemijske proizvode, aluminij ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2022 izvozili na Kitajsko (47,2 % od celotnega izvoza), sledijo Turčija, Armenija, Azerbajdžan in Nemčija.
- Iran je v letu 2022 največ uvažala strojno opremo, žita, vozila, električno in elektronsko opremo ter oljna semena in plodove.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (38,3 % od celotnega uvoza), sledijo Brazilija, Turčija, Nemčija in Malezija.
Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 15,1 | Plastika in plastični izdelki | 25,5 |
| Žita | 12,1 | Baker in bakreni izdelki | 10,1 |
| Vozila | 8,8 | Organski kemijski proizvodi | 9,5 |
| Električna in elektronska oprema | 7,8 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 7,6 |
| Oljna semena in plodovi | 7,4 | Železo in jeklo | 7,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 38,3 | Kitajska | 47,2 |
| Brazilija | 17,4 | Turčija | 24,9 |
| Turčija | 12,4 | Armenija | 4,5 |
| Nemčija | 6,8 | Azerbajdžan | 3,5 |
| Malezija | 3,2 | Nemčija | 2,3 |
| Slovenija (34. mesto) | 0,2 | Slovenija (39. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Iranu so v letu 2021 znašale 51,0 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 3,1 %.
- Celotne izhodne TNI Irana so v letu 2021 znašale 3,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 2,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Iranu 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Iran
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Gibis-Em D.O.O. | Slovenija |
| Inter Consort Mercantile & Investment Company L L C | ZAE |
| Krüger Gmbh & Co. Kg | Nemčija |
| Henkel Ag & Co. Kgaa | Nemčija |
| Mehreen Carpet And Novelties Trading Llc | ZAE |
| Thyssenkrupp Ag | Nemčija |
| Transinvest Holding Ag | Švica |
| Renault | Francija |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi:
