Irska
Osnovni podatki
Irska se je po osmih stoletjih britanske nadvlade osamosvojila leta 1922, ko je bil otok po angleško-irski vojni razdeljen na pretežno katoliško irsko državo (zavzema približno 80 % otoka) in na protestantsko Severno Irsko, ki je ostala pod vladavino Velike Britanije.
Država pokriva 68,890 kvadratnih kilometrov in ima 4,7 milijona prebivalcev. 87,4 % prebivalcev je Ircev, ostalih belcev je še 7,5 %, Azijcev je 1,3 %, črncev 1,1 % in mešancev 1,1 %. 87,4 % je rimsko katoliške vere, 2,9 % pripadnikov irske cerkve, ostalih kristjanov 1,9 % in 2,1 % ostalih oz. neopredeljenih.
61 % prebivalcev živi v mestih. V državi se uporablja metrični sistem in počasi opušča stari anglo-saksonski sistem mer. Glavno mesto je Dublin, uradna jezika sta angleščina in irščina, valuta pa evro.
Irska je članica
EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v
OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) ter
WTO (World Trade Organisation).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.
Politični sistem
Irska je republika, parlamentarna demokracija. Predsednik države je neposredno izvoljen in njegov mandat traja sedem let. Na zadnjih predsedniških volitvah junija 2004 je zopet zmagala Mary McAleese in je na tem položaju že od leta 1997. Zakonodajni organ v državi je dvodomni parlament (Oireachtas), ki ga sestavljata senat (Seanad Eireann, 60 sedežev) in spodnji dom (Dail, 166 sedežev), ki je posvetovalni organ in nima pravice veta na odločitve Daila.
Koalicijsko vlado sestavljajo stranke Fine Geal in Stranka dela. Prejšnjo vlado je 11 let vodil premier Bertie Ahern. Ahern je 6. maja 2008 zaradi finančnih afer odstopil z mesta predsednika vlade in hkrati tudi s čela vodilne vladne stranke Fianna Fail. Na obeh položajih ga je 7.5.2008 nadomestil finančni minister Brian Cowen, marca 2011 pa je postala predsednica vlade Enda Kenny. Naslednje predsedniške volitve bodo oktobra 2011, parlamentarne pa maja 2016.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Irska je veljala v zadnjih petnajstih letih za eno gospodarsko najuspešnejših držav in je beležila visoke stopnje rasti. Nizki davki na dobiček, ugodna geografska lega, članstvo v EU ter hitra rast delovne sile (predvsem zaradi priseljevanja) so pritegnili visok delež tujih neposrednih naložb. Multinacionalke so svoja vlaganja osredotočile predvsem v hitro rastoče in tehnološko zahtevne sektorje, kot so informacijska tehnologija, finančne storitve, kemična industrija in farmacija. V letu 2010 je država doživela finančni zlom in zaprosila za pomoč EU ter mednarodne finančne ustanove (ECB, IMF), ki so zanjo pripravile reševalni finančni paket pomoči.
Kmetijstvo ostaja pomemben sektor gospodarstva, kljub temu, da prispeva le 3 % BDP. Vlada si prizadeva za posodobitev in razširitev živilsko-predelovalne industrije (govedina, mlečni izdelki, krompir, ječmen in pšenica).
Razvoj industrijskega sektorja na Irskem je bil predvsem posledica politike spodbujanja visokotehnoloških podjetij za izvoz in privlačnih paketov za tuje vlagatelje. Industrijski sektor prispeva več kot eno tretjino BDP. Najpomembnejše panoge so tekstilna, kemična in elektronska industrija.
Storitveni sektor predstavlja približno dve tretjini BDP. Dobro je razvito bančništvo ter finančni sektor, pa tudi turizem.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.