Južna Koreja 
Predstavitev gospodarstva Južne Koreje
Predstavitev države
| Uradni naziv | Taehan-min'guk / Republika Koreja |
| Mednarodna oznaka | KR/KOR |
| Glavno mesto | Seul |
| Velikost (km2) | 99.678 |
| Prebivalci (mio) | 51,8 |
| Uradni jezik | Korejski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Protestanti (19,7 %), budisti (15,5 %), katoličani (7,9 % ) |
| Denarna enota | Južnokorejski won (KRW) |
| Čas | GMT + 9, Slovenija + 8. Poslovni čas |
| Klicna številka | +82 |
Prebivalstvo Južne Koreje
Južna Koreja ima 51,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Seul | 9.776.000 |
| Busan | 3.429.000 |
| Incheon | 2.923.000 |
| Daegu | 2.465.000 |
| Daejeon | 1.531.000 |
| Gwangju | 1.501.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Predsedniški sistem, predsednik in parlament sta izvoljena neposredno. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Kuk Hoe) je izvoljen za štiriletni mandat. Parlament ima 300 sedežev. Večina sedežev je porazdeljenih glede na rezultate volitev v geografskih volilnih enotah, preostanek pa je porazdeljen med različnimi strankami v sorazmerju z njihovimi deleži pridobljenimi na volitvah. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile aprila 2020, predčasne predsedniške pa 9. marca 2022. Naslednje parlamentarne volitve bodo potekale v letu 2024, naslednje predsedniške pa leta 2027. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik je hkrati predsednik države in predsednik vlade. Predsednik Yoon Suk Yeol (od 10. maja 2022) |
|
Izvršilna oblast: |
Premier deluje kot glavni izvršni pomočnik predsednika, ima podobno vlogo kot podpredsednik. Premier: Han Duck-soo (od 21. maja 2022) |
Južna Koreja je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) ter WTO (World Trade Organisation). Je tudi podpisnica APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Ima tudi podpisana prosto trgovinska sporazuma z ZDA in EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).
Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021
| 2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 51,7 | 51,7 | 51,8 | 51,8 | 51,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 530 | 532 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.853,0 | 1.698,5 | 1.594,7 | 1.589,6 | 1.537,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 35.846 | 32.831 | 30.796 | 30.684 | 29.661 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.858,5 | 2.726,9 | 2.607,3 | 2.533,1 | 2.126,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 55.304 | 52.705 | 50.347 | 48.889 | 41.016 |
| Rast BDP (v %): | 2,8 | 2,2 | 1,3 | 2,6 | 4,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,9 | 2,8 | 2,7 | 2,9 | 3,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,6 | 2,1 | 3,6 | 5,1 | 2,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -651,6 | -591,1 | -557,8 | -641,4 | -485,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 703,5 | 634,1 | 586,1 | 655,7 | 549,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,1 | 2,7 | 2,7 | 3,4 | 11,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,6 | 3,2 | 3,0 | 3,5 | 10,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 18,8 | 17,4 | 16,9 | 17,1 | 18,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 7,5+ | 60,5 | 70,6 | 64,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 43,5+ | 305,1 | 369,9 | 274,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 25 | 24 | 26 | 26 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 5 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2024 (posodobljeno april 2024).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Vir: EIU; Factiva, marec 2024.
Delo v Južni Koreji
Tujci morajo za delo v Južni Koreji pridobiti delovni vizum. Običajno je dokument vezan na določeno delovno mesto, zato je v primeru spremembe delodajalca ali delovnega mesta potrebno vizum ponovno izdati. Prosilci morajo za delovni vizum zaprositi osebno na korejskem konzulatu v svoji državi, vendar šele po podpisu pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem.
Podjetje v Južni Koreji, ki zaposli tujega strokovnjaka, mora pridobiti posebno potrdilo, ki potrjuje zakonitost zaposlitve tujca. Nezakonito delo v Južni Koreji lahko povzroči visoke kazni in izgon iz države s kasnejšo prepovedjo vstopa.
Izdaja delovnega vizuma običajno traja do en mesec. Sprva se dokument izda za eno leto s pravico do podaljšanja, vendar le, če se delodajalec ne spremeni.
Največ delovnih mest je za tujce na voljo v avtomobilski industriji, IT sektorju, ladjedelništvu, v industriji elektronike ter v finančnem sektorju.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto plača v letu 2024 ostaja nespremenjena glede na leto 2023 in znaša 9.620 KRW na uro, kar je približno 6,8 EUR.
Po podatkih južnokorejskega ministrstva za delo, se je povprečna bruto plača v Južni Koreji v Q3 2023 povečala na 4.370.539 KRW na mesec, kar je približno 3.093,35 EUR.
Vrednosti KRW so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2023 | 2024* | 2025* | 2026* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,8 | 1,6 | 2,6 | 2,5 |
| Rast javne potrošnje | 1,3 | 2,0 | 2,5 | 2,7 |
| Rast investicij | 1,2 | 2,3 | 3,2 | 2,7 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2024.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Južna Koreja je v letu 2022 izvozila za 576,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 562,5 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 14,2 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Južna Koreja največ izvažala električno in elektronsko opremo, vozila, strojno opremo, nafto in plin ter plastiko.
- Največ so v letu 2022 izvozili na Kitajsko (22,8 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Vietnam, Japonska in Hong Kong, Kitajska.
- Južna Koreja je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, optično, tehnično in medicinsko opremo ter rude.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (21,1 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Japonska, Avstralija in Savdska Arabija.
Južna Koreja - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 29,9 | Električna in elektronska oprema | 30,8 |
| Električna in elektronska oprema | 18,0 | Vozila | 11,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 10,7 |
| Optična, tehn. in medic. oprema | 3,1 | Mineralna goriva, olja | 9,5 |
| Rude, žlindre in pepeli | 3,0 | Plastika in plastični izdelki | 6,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 21,1 | Kitajska | 22,8 |
| ZDA | 11,2 | ZDA | 16,1 |
| Japonska | 7,5 | Vietnam | 8,9 |
| Avstralija | 6,1 | Japonska | 4,5 |
| Savdska Arabija | 5,7 | Hong Kong, Kitajska | 4,0 |
| Slovenija (91. mesto) | <0,1 | Slovenija (41. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Južni Koreji so v letu 2021 znašale 223,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 3,7 %.
- Celotne izhodne TNI Južne Koreje so v letu 2021 znašale 467,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 13,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Južni Koreji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Južno Korejo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Japonska | 50.695 |
| ZDA | 30.743 |
| Singapur | 16.361 |
| Nizozemska | 15.573 |
| Združeno kraljestvo | 15.179 |
| Nemčija | 9.277 |
| Malta | 7.926 |
| Kitajska | 7.551 |
| Hong Kong, Kitajska | 6.789 |
| Francija | 6.471 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| IBM Corporation | ZDA |
| Japan Universal Holdings Sprlu | Luksemburg |
| Daimler Ag | Nemčija |
| Costco Wholesale Corporation | ZDA |
| The Gap Inc | ZDA |
| Axa | Francija |
| Roche Holding Ag | Švica |
| Ab Volvo | Švedska |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi:
