Kazahstan 
Gospodarske panoge Kazahstana
Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:
| Področje |
|---|
Gospodarske panoge Kazahstana – Farmacevtska industrija
Vpogled v industrijo
Farmacevtska industrija v Kazahstanu predstavlja enega najbolj dinamičnih in razvojno perspektivnih sektorjev gospodarstva.Kljub napredku ta sektor še vedno nudi ogromne priložnosti za rast in razvoj, saj domača proizvodnja trenutno zadovoljuje le manjši del nacionalnih potreb po zdravilih in medicinskih izdelkih.
Kazahstanski farmacevtski trg je v zadnjih letih dosledno rasel, pri čemer so vladne pobude za modernizacijo zdravstvenega sistema in povečanje dostopnosti zdravil igrale ključno vlogo. Država si aktivno prizadeva zmanjšati odvisnost od uvoza farmacevtskih izdelkov, ki še vedno predstavljajo približno 80% vrednosti trga.
Kazahstanska vlada je sprejela več programov za podporo razvoju domače farmacevtske industrije. Eden najpomembnejših je državni program za razvoj farmacevtske industrije, ki vključuje davčne olajšave za proizvajalce, finančne spodbude za raziskave in razvoj ter ugodnosti za podjetja, ki vlagajo v nove proizvodne zmogljivosti. Cilj teh pobud je povečati delež domače proizvodnje zdravil na vsaj 50% trga v naslednjih letih.
Mednarodna podjetja, kot sta AstraZeneca in Polpharma, so začela lokalizirati proizvodnjo v Kazahstanu.
- AstraZeneca je že investirala 5 mio USD (4,62 mio EUR), skupno pa načrtuje naložbe v višini 40 mio USD (36,95 mio EUR) do leta 2030.
- Polpharma pa načrtuje naložbe v vrednosti 55 mio EUR v naslednjem desetletju.
Vrednost uvoza je od jan-nov 2024 znašala 1,5 mlrd USD mlrd ali približno 1,387 mlrd EUR.
Glavni proizvajalci so koncentrirani v mestih Shymkent, Almaty in Karaganda, ki skupaj predstavljajo 95,8 % celotne proizvodnje v državi.
Napovedi
Analitiki v prihodnjih letih napovedujejo nadaljnji razvoj kazahstanske farmacevtske industrije, s poudarkom na povečanju proizvodnih zmogljivosti, izboljšanju kakovosti in širitvi izvoza na sosednje trge.Digitalna preobrazba sektorja, vključno z e-zdravjem in tele-medicino, bo ustvarila nove priložnosti za inovativne rešitve in storitve.
Kazahstan postopoma prehaja iz proizvodnje pretežno generičnih zdravil v bolj inovativno usmerjeno farmacevtsko proizvoodnjo z lastnimi razvojnimi zmogljivostmi.
Največje trgovinske partnerice Kazahstana v farmacevtski industriji
Največ farmacevtskih izdelkov je Kazahstan v letu 2024 izvozil v Rusijo (44,8 %), Uzbekistan (16,3 %), Kirgizistan (15,3 %), Belorusijo (8,1 %) in Slovenijo (6,4 %).Največ pa jih je uvozil iz Nemčije (16,3 %), Švice (8,2 %), ZDA (7,9 %), Rusije (6,8 %) in Italije (6,7 %).
Slovenija je v letu 2024 v Kazahstan izvozila za 111,3 mio EUR farmacevtskih izdelkov, uvozila pa jih je za 4,02 mio EUR.
Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Kazahstan; v 1.000 EUR)
Ostale perspektivne panoge na trgu
IKT
Kazahstan doživlja pomemben razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Država v zadnjih letih vlaga znatna sredstva v digitalizacijo, tehnološko infrastrukturo in inovacije, da bi ustvarila konkurenčno digitalno okolje.Po podatkih Mordorintelligence je trenutno vrednost trga IKT v Kazahstanu ocenjena na 1,45 mlrd USD ali približno 1,34 mlrd EUR. V obdobju 2025-2030 naj bi trg rasel s povprečno letno stopnjo 9,36 % in v letu 2030 dosegel vrednost 2,28 mlrd USD ali približno 2,10 mlrd EUR.
Državni program »Digitalni Kazahstan« si prizadeva, da bi premostil digitalni razkorak med urbanimi in ruralnimi območji.
Vse večja razširjenost interneta in širjenje mobilne povezljivosti omogočata boljši dostop do digitalnih storitev. Ključno vlogo igrajo tudi tuje investicije in strateška partnerstva, ki spodbujajo tehnološki napredek in inovacije. Nacionalna mreža optičnih kablov se je razširila in povezuje večja mesta v državi. Ključni izziv pa ostaja zagotavljanje dostopa do interneta v oddaljenih podeželskih območjih, kjer živi približno 40% prebivalstva Kazahstana.
Mesto Almaty se je uveljavilo kot tehnološko središče države, kjer deluje večina IKT podjetij. Posebne ekonomske cone kot je "Innovation Technology Park" ponujajo davčne olajšave in druge spodbude. Sprejeta je bila zakonodaja o elektronskem poslovanju, kibernetski varnosti in zaščiti podatkov.
Kazahstan se sooča s pomanjkanjem kvalificiranih IKT strokovnjakov, zato država uvaja modernizacijo učnih načrtov na univerzah za vključitev več IKT vsebin, spodbuja STEM izobraževanje na osnovnošolski in srednješolski ravni, vzpostavlja partnerstva z mednarodnimi tehnološkimi podjetji za usposabljanje lokalnih strokovnjakov in ustanavlja strokovna izobraževalna središča za IKT.
Kazahstanski ekosistem zagonskih podjetij se razvija, a je še vedno v zgodnji fazi razvoja. Največ zagonskih podjetij je predvsem v sektorjih fintech, e-trgovine in programskih rešitev.
Mednarodne korporacije, kot so IBM, Microsoft in Cisco, so vzpostavile prisotnost v državi in sodelujejo z lokalnimi podjetji.
E-trgovina
Z digitalno preobrazbo, e-trgovina v Kazahstanu doživlja hitro rast. Kazahstan si je zadal cilj povečati delež e-trgovine v maloprodajnem sektorju na 20 % do leta 2030. Trenutno ta delež znaša okoli 13 %.Vodilna platforma je Kaspi.kz, ki združuje plačilne storitve, spletno trgovino in finančne storitve ter ima več kot 11 mio aktivnih uporabnikov. Pomemben lokalni konkurent je Chocofamily Holding, ki upravlja različne spletne storitve, kot so spletna trgovina, dostava hrane in rezervacije potovanj.
Med mednarodnimi konkurenti izstopata ruski e-trgovinski gigant Wildberries, ki je močno razširil svojo prisotnost v Kazahstanu, ter AliExpress, ki je priljubljen zaradi nizkih cen in široke ponudbe.
Kazahstanski potrošniki preko spleta najpogosteje kupujejo gospodinjske izdelke, oblačila in obutev, hrano, kozmetiko ter zdravila.
Kljub rasti spletnega nakupovanja veliko potrošnikov še vedno preferira plačila po povzetju, čeprav se vse bolj uveljavljajo tudi elektronska plačila.
Kazahstan ima velik geografski obseg z nizko gostoto prebivalstva, kar predstavlja logistične izzive za dostavo, zlasti v oddaljenih regijah. Zato se je razvila hibridna oblika nakupovanja, kjer potrošniki brskajo in naročajo izdelke na spletu, nato pa jih prevzamejo v fizičnih trgovinah ali v posebnih točkah za prevzem.
Mobilno nakupovanje je izjemno pomembno v Kazahstanu, saj več kot 70 % spletnih transakcij poteka preko mobilnih naprav.
Transport in logistika
Kazahstan je 9. največja država na svetu po površini brez dostopa do morja, zato je učinkovit transportni sistem pomemben za gospodarski razvoj in mednarodno povezovanje.Vlada izvaja tudi obsežen program "Nurly Zhol" (Svetla pot), ki vključuje obnovo in gradnjo ključnih cestnih povezav po državi.
Železniški sistem igra ključno vlogo pri prevozu blaga v Kazahstanu. Država ima več kot 16.000 km železniških tirov, kar jo uvršča med države z največjim železniškim omrežjem na svetu. Železnice so posebej pomembne za prevoz mineralnih surovin, nafte, žita in drugih razsutih tovorov.
Kazahstan v zadnjih letih vlaga v posodobitev svoje železniške infrastrukture, vključno z gradnjo novih prog in elektrifikacijo obstoječih. Pomemben projekt je bil razvoj suhega pristanišča Khorgos na meji s Kitajsko, ki služi kot ključna prekladalna točka za tovor med azijskim in evropskim trgom.
Logistični sektor v Kazahstanu se razvija, vendar še ni dosegel polnega potenciala. Država je izboljšala svoj rezultat v Indeksu logistične učinkovitosti, vendar še vedno zaostaja za razvitimi državami. Glavni izzivi vključujejo pomanjkanje sodobnih logističnih centrov, visoke transportne stroške, neučinkovite carinske postopke in pomanjkanje kvalificiranih strokovnjakov.
Digitalizacija transporta in logistike je nova prednostna naloga kazahstanske vlade. V sklopu programa "Digitalni Kazahstan" se uvajajo različne tehnološke rešitve, kot so elektronski carinski sistemi, digitalno sledenje tovoru in platforme za upravljanje transporta.
Obnovljivi viri energije (OVE)
Kazahstan je zgodovinsko gledano močno odvisen od fosilnih goriv, predvsem premoga, nafte in zemeljskega plina. Vendar je država v zadnjih letih začela aktivneje razvijati obnovljive vire energije, kar je posledica naraščajoče globalne zavesti o podnebnih spremembah, ter prizadevanj za diverzifikacijo gospodarstva.Kazahstan ima velik potencial za razvoj obnovljivih virov energije, predvsem vetrne, sončne in hidro energije. Kazahstan si prizadeva, da bi do leta 2030 15 % električne energije pridobil iz obnovljivih virov, do leta 2050 pa 50 %. Eden od ukrepov za dosego teh ciljev tudi izvedba prvih konkurenčnih javnih razpisov za projekte obnovljivih virov v Srednji Aziji, kjer zasebna podjetja tekmujejo za razvoj, obratovanje in prodajo elektrike po znižanih cenah.
Po podatkih kazahstanskega ministrstva za energijo, je v letu 2024 skupna namestitvena zmogljivost obnovljivih virov energije v Kazahstanu dosegla 3,03 GW.
Z načrtovanimi investicijami v vetrno energijo in ciljem, da dosežejo 5 GW zmogljivosti do leta 2030, se pričakuje, da bo prav vetrna energija ključni dejavnik rasti v prihodnjih letih.
Za prihodnost sektorja obnovljivih virov energije v Kazahstanu so ključnega pomena nadaljnje izboljšave regulativnega okvirja, povečanje naložb v infrastrukturo omrežja in shranjevanje energije, ter razvoj lokalnih tehničnih zmogljivosti.
Vrednosti USD in KZT so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- EIU
- MarketLIne Industry Profiles
- MBMR (Mavericks Business & Market Research)
- Modor Intelligence
- QAZSTAT (Bureau of National statistics Agency for Strategic planning and reforms of the Republic of Kazakhstan)
Posodobljeno: maj 2025
Poglejte si tudi:
- Predstavitev države
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
