Kazahstan 
Predstavitev gospodarstva Kazahstana
| Predstavitev gospodarstva Kazahstana |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Qazaqstan Respublikasy / Republika Kazahstan |
| Mednarodna oznaka | KZ/KAZ |
| Glavno mesto | Astana |
| Velikost (km2) | 2.717.300 |
| Prebivalci (mio) | 20,6 |
| Uradni jezik | Kazaščina, ruščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (69,3 %), pravoslavci (17 %) |
| Denarna enota | Tenge (KZT) |
| Čas | GMT +5, +6, Slovenija +4, 5. Poslovni čas |
| Klicna številka | +7 |
Prebivalstvo Kazahstana
Kazahstan ima 20,6 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Almaty | 1.777.000 |
| Astana | 1.000.000 |
| Shymkent | 932.000 |
| Karaganda | 501.000 |
| Aktobe | 314.000 |
| Taraz | 359.000 |
| Pavlodar | 335.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Dne 16. decembra 1991 je Kazahstan zadnji od nekdanjih sovjetskih republik razglasil svojo neodvisnost po razpadu Sovjetske zveze. Parlament je l. 2007 sprejel spremembe ustave iz l. 1995, ki so bile navidezno namenjene prerazporeditvi ravnotežja moči stran od predsednika ter v prid zakonodajalca. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Spodnji dom (Mazhilis) šteje 107 sedežev, zgornji dom (Senat) pa 47 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 9. junija 2019 (predsedniške) in 10. januarja 2021 (parlamentarne - Mazhilis). Naslednje predsedniške volitve so predvidene v letu 2029. |
|
Vodstvo države: |
20. novembra 2022 so potekale predčasne predsedniške volitve, kjer je pričakovano zmagal dosedanji predsednik Kassym-Jomart Tokayev. Predsednik države: Kassym-Jomart Tokayev (od 20.3.2019) |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov vodi premier, ki ga imenuje predsednik. Olzhas Bektenov je bil imenovan za predsednika vlade Kazahstana 6. februarja 2024, potem ko je njegov predhodnik, Alikhan Smailov, 5. februarja odstopil. |
Država Kazahstan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development), CIS (Coomonwealth of Independent States) in opazovalka v WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 21,1 | 20,8 | 20,6 | 20,3 | 20,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 7 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 294,1 | 280,4 | 270,7 | 240,9 | 213,8 |
| BDP per capita (v EUR): | 13.947 | 13.453 | 13.145 | 11.849 | 10.669 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 874,2 | 821,7 | 771,6 | 721,3 | 681,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 41.460 | 39.421 | 37.470 | 35.479 | 33.992 |
| Rast BDP (v %): | 4,0 | 4,5 | 3,6 | 5,1 | 3,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,6 | 4,6 | 4,7 | 4,7 | 4,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,7 | 6,9 | 8,6 | 14,5 | 15,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -56,3 | -57,7 | -55,7 | -55,2 | -48,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 74,1 | 76,3 | 76,1 | 73,8 | 81,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,7 | 4,2 | 6,5 | 1,9 | 9,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,1 | 3,7 | 7,6 | 14,7 | 13,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 4,6 | 4,8 | 4,7 | 4,9 | 4,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 49,0+ | 143,0 | 164,6 | 78,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 4,6+ | 20,4 | 7,6 | 6,4 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 51 | 53 | 51 |
| Razred tveganja (op): | / | / | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2025 (posodobljeno maj 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Kazahstana
Če vas zanima stanje Kazahstana na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Kazahstanu
Tuji državljani potrebujejo za delo v Kazahstanu delovno dovoljenje, ki ga običajno organizira delodajalec. Sam postopek je precej birokratski in povezan z znatnimi stroški.
Kazahstanska vlada vsako leto omeji delovna dovoljenja na določeno število, zato je priporočljivo preveriti spletne strani veleposlaništev ali za nasvet vprašati delodajalca.
Za tujce v Kazahstanu so najpogosteje odprta delovna mesta v sektorjih kot so naftna industrija, inženiring, IT.
Povprečna in minimalna bruto plača
Po podatkih Davčnega odbora Ministrstva za finance Republike Kazahstan, minimalna bruto mesečna plača v Kazahstanu v letu 2025 ostaja nespremenjena glede na leto 2024 in znaša 85.000 KZT, kar je približno 166,5 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača se je v Kazahstanu v Q3 2024 znižala na 390.328 KZT (764,6 EUR), v primerjavi z Q2 2024, ko je znašala 403.251 KZT (789,89 EUR).
Vrednosti KZT so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,8 | 4,8 | 3,8 | 3,1 |
| Rast javne potrošnje | 2,3 | 3,5 | 4,0 | 3,3 |
| Rast investicij | 7,5 | 4,4 | 3,6 | 3,7 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Kazahstan je v letu 2023 izvozil za 73,9 mlrd EUR blaga, uvozil pa za 56,2 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 17,7 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Kazahstan največ izvažal nafto in plin, bisere, drage kamne, plemenite kovine, rude, železo in jeklo ter baker.
- Največ so v letu 2023 izvozili na Kitajsko (20,6 % od celotnega izvoza), sledijo Združeno kraljestvo, Nemčija, Italija in Nizozemska.
- Kazahstan je v letu 2022 največ uvažal strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, nepletena oblačila ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Kitajske (52,6 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Turčija, Južna Koreja in Poljska.
Kazahstan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 17,1 | Mineralna goriva, olja | 56,8 |
| Vozila | 12,4 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 14,5 |
| Električna in elektronska oprema | 10,7 | Rude, žlindre in pepeli | 5,7 |
| Oblačila in obl. dodatki, nepleteni | 7,3 | Železo in jeklo | 5,4 |
| Farmacevtski izdelki | 4,6 | Baker in bakreni izdelki | 5,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 52,6 | Kitajska | 20,6 |
| Nemčija | 7,4 | Združeno kraljestvo | 18,1 |
| Turčija | 6,3 | Nemčija | 7,4 |
| Južna Koreja | 4,2 | Italija | 6,5 |
| Poljska | 2,8 | Nizozemska | 5,3 |
| Slovenija (24. mesto) | 0,4 | Slovenija (41. mesto) | < 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Kazahstanu so v letu 2022 znašale 146,8 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 0,6 %.
- Celotne izhodne TNI Kazahstana so v letu 2022 znašale 21,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 7,5 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kazahstanu 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Kazahstan
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 54.488 |
| ZDA | 33.280 |
| Francija | 11.751 |
| Bermudi | 9.011 |
| Kitajska | 5.386 |
| Japonska | 5.210 |
| Rusija | 4.615 |
| Združeno kraljestvo | 3.735 |
| Hong Kong, Kitajska | 3.360 |
| Švica | 2.917 |
Podjetje |
Država |
|---|---|
| Arcelormittal Sa | Luksemburg |
| Eurasian Resources Group Sarl | Luksemburg |
| Kazstroyservice Global B.V. | Nizozemska |
| Mangistau Investments B.V. | Nizozemska |
| Sberbank Rossii, Pao | Rusija |
| Eurasian Resources Group Sarl | Luksemburg |
| Telia Company Ab | Švedska |
| Japan Tobacco Inc. | Japonska |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
