Latvija 
Gospodarske panoge Latvije
Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:
| Področje |
|---|
Gospodarske panoge Latvije – Lesna in pohištvena industrija
Vpogled v industrijo
Latvija ima enega najbogatejših gozdnih virov v Evropi. Gozd pokriva skoraj 50 % državnega ozemlja. Približno 50 % gozdov je v državni lasti.Zaradi tega naravnega bogastva je v državi močno razvita lesna in pohištvena industrija, ki je velik delodajalec in eden od temeljev nacionalnega gospodarstva, saj predstavlja približno eno petino vsega latvijskega izvoza in 30 % celotne proizvodnje proizvodnega sektorja.
Kljub izzivom, s katerimi se je srečala v zadnjih letih, latcijska lesna industrija še naprej raste. V zadnjih letih vse večji poudarek namenja proizvodnji izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
Glavni proizvodi latvijske lesne industrije so les za energijo, lesna embalaža, gradbeni les, mizarski izdelki, pohištvo in lesene hiše.
Razvoj panoge je tesno povezan s svetovnimi trendi, v zadnjih letih pa je bil pod vplivom padajočega povpraševanja v gradbeništvu. Gradnja se je v zadnjih letih nekoliko upočasnila, ne samo v Latviji, ampak v celotni Evropi, ZDA in v Aziji. Ker se polovica proizvodnje lesne industrije uporablja za gradnjo, popravila ali izboljšave nepremičnin, je bil to velik izziv za sektor.
Kljub zmanjšanju povpraševanja pa večini latvijskih lesnih podjetij ni bilo potrebno poseči po ukrepih odpuščanja. Še več, podjetja so še naprej vlagala v razvoj, kar je spodbudilo diverzifikacijo trga in izvozno stabilnost.
Izvoz
Leta 2024 je Latvija lesne proizvode izvozila v 107 držav, glavni trgi pa so bili Združeno kraljestvo (20,3 %), Švedska (11,6 %) in Danska (8 %).Po podatkih latvijskega ministrstva za kmetijstvo, je Latvija leta 2024 izvozila za 3,4 mlrd EUR gozdarskih proizvodov, kar je 3,4 % več kot leta 2023.
- Lesa in lesnih proizvodov je Latvija v 2024 izvozila za 3 mlrd EUR, kar predstavlja 5,3 % medletno rast.
- Izvoz žaganega lesa je znašal 788,4 mio EUR, kar je 12,1 % rast glede na leto 2023.
- Izvoz lesa za kurjavo je znašal 671,1 mio EUR, kar je 6,8 % medletna rast.
- Izvoz okroglega lesa se je medletno povečal za 22,5 % na 387,4 mio EUR.
- Izvoz vezanega lesa je bil večji za 0,4 % in je dosegel 355,1 mio EUR.
- Podatki kmetijskega ministrstva še kažejo, da se je vrednost izvoza lesenega pohištva v letu 2024 medletno zmanjšala za -6,7 % na 183,57 mio EUR.
Največja latvijska podjetja v lesni industriji
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2024) |
|---|---|
| Latvijas Valsts Mezi As | 667,91 |
| Latvijas Finieris As | 431,91 |
| Kronospan Riga Sia | 254,68 |
| Latgran Sia | 178,71 |
| Stora Enso Latvija As | 114,87 |
| Akz Sia | 86,84 |
| Bsw Latvia Sia | 86,63 |
Največja latvijska podjetja v pohištveni industriji
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2024) |
|---|---|
| Avoti Sia | 67,32 |
| Kvist Sia | 42,10 |
| Dailrade Koks Sia | 27,06 |
| Bolderaja Serviss Sia | 10,45 |
| Dizozols Plus Sia | 9,67 |
| Wanzl Nordic Sia | 9,08 |
| Luwo Sia | 8,17 |
Ostale perspektivne panoge na trgu
Farmacevtska industrija
Absolutna vrednost latvijskega farmacevtskega trga je majhna v primerjavi z drugimi trgi srednje in vzhodne Evrope.Na latvijskem farmacevtskem trgu prevladujejo multinacionalne farmacevtske družbe, vključno z Roche, GlaxoSmithKline in Merck Serono.
Država ima velik vpliv na sektor zdravstvenih storitev v Latviji. Vse osnovne bolnišnice in rehabilitacijski centri so v državni lasti in se centralizirano financirajo iz državnega proračuna. Zato poteka velik del nabave zdravil in farmacevtskih izdelkov prek državno organiziranih razpisov. Maloprodajni in veleprodajni trg zdravil pa je prepuščen zasebnim podjetjem.
Skupna prodaja latvijskih farmacevtskih družb je v letu 2024 brez DDV znašala 275,09 mio EUR, kar je -18 % manj kot leta 2023, kažejo poročila farmacevtskih družb, ki so jih posredovali državni agenciji za zdravila.
Izvoz predstavlja 87 % celotne prodaje farmacevtskih družb, delež prodaje na domačem trgu pa 13 %.
Količina prodanih zdravil v Latviji se je leta 2024 zmanjšala za -8 % na 24,68 mio EUR (brez DDV).
Količina prodanih zdravil v drugih državah pa se je zmanjšala za -22 % na 214,12 mio EUR.
Olpha je bila leta 2024 po prodaji največja farmacevtska družba v Latviji, čeprav se je prodaja družbe v primerjavi z letom 2023 zmanjšala za -10 %. Druga največja farmacevtska družba je bila Grindeks, tretja pa Kalceks.
Latvija uvozi približno 90 % zdravil, kljub tradiciji lokalne proizvodnje. Latvijska lokalna predelovalna industrija je razmeroma majhna glede na obseg, ter je osredotočena na izvoz.
Največ farmacevtskih izdelkov je Latvija v letu 2024 uvozila iz Litve (26,7 %), Švice (9,7 %) in Nemčije (9,3 %). Slovenija je bila pri uvozu na 6. mestu in je predstavljala 5,8 % celotnega latvijskega farmacevtskega uvoza.
Izvoz farmacevtskih izdelkov iz Slovenije v Latvijo vsako leto raste. Slovenija je v letu 2024 v Latvijo izvozila za 53,24 mio EUR farmacevtskih izdelkov, kar je predstavljalo 58 % celotnega slovenskega izvoza v Latvijo.
Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Latvija; v 1.000 EUR)
Transport in logistika
Transport je največji storitveni sektor v Latviji, ki ustvari 7,2 % BDP države. Rast sektorja podpirajo strateška geografska lega, odlična infrastruktura in raznolike transportne storitve, ki združujejo železniški, pomorski in cestni promet.Zaradi nedavnih geopolitičnih sprememb je sektor doživel precejšen upad, saj je Rusija tovor preusmerila v svoja pristanišča, Belorusija pa v ruska pristanišča. Ta sprememba je povečala apetit latvijskega logističnega sektorja po alternativnih dobaviteljih in tovoru.
Latvijska vlada je kot prednostno nalogo opredelila razvoj učinkovitega, varnega, multimodalnega in konkurenčnega transportnega sistema. Cilj trajnostnega razvoja latvijskega prometnega sistema je popolna integracija latvijske infrastrukture z vseevropskim multimodalnim prometnim sistemom.
Latvija si je začela vztrajno prizadevati za razvoj trgovinskih in prometnih povezav z Azijo, vključno z Indijo in Kitajsko.
Latvija sodeluje tudi pri projektu Rail Baltica, več mlrd EUR vrednem projektu razvoja infrastrukture, ki bo povezal Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko (z morebitno prihodnjo povezavo s Finsko) prek železniškega sistema evropskega tira. Projekt Rail Baltica bo ustvaril številne priložnosti pri javnih naročilih, zlasti na področjih načrtovanja infrastrukture, gradbenih storitev in opreme.
Priložnosti so tudi v gradnji in razvoju industrijskih, logističnih in distribucijskih centrov.
IT storitve
Industrija IT je najhitreje rastoči industrijski sektor v Latviji, ki dosega 20 % do 30 % letno rast. Tudi izvoz IT sektorja hitro raste, povprečno za 15 % letno.Sektor ima dobro kvalificirano delovno silo in popolnoma digitalizirano poslovno okolje. Hitro se razvijajo tudi globalne poslovne storitve in skupni servisni centri, pri čemer so v ospredju skandinavska podjetja, ki so izbrala Latvijo kot glavno lokacijo zaradi svojega jezikovnega znanja, stroškovne učinkovitosti in kulturne združljivosti.
Med srednje velikimi in velikimi podjetji v Latviji narašča povpraševanje po programski opremi za upravljanje poslovanja.
Drug rastoč sektor je programska oprema za kibernetsko varnost, saj se kibernetske grožnje in ozaveščenost podjetij o kibernetski varnosti povečujejo.
Obrambna industrija
Geopolitične razmere so Latvijo spodbudile k razvoju obrambne industrije. Ta je v zadnjih letih hitro zrasla.Po podatkih Zveze varnostne in obrambne industrije Latvije (DAIF) je leta 2023 skupni promet podjetij, ki delujejo v teh sektorjih, znašal 1,66 mlrd EUR, od tega je bilo več kot 347 mio EUR izvoza. V panogi deluje 130 podjetjih s skupno 9.000 zaposlenimi.
Obrambna podjetja se osredotočajo predvsem na inovacije, kjer so v ospredju podjetja Edge Autonomy, DK Unity, Belss in Origin Robotics.
Med pomembnejša obrambna podjetja v Latviji pa sodijo:
- Latvijas Mobilais Telefons SIA
- Patria Oyj
- Parker Hannifin Corp
- Moog Inc
18. marca 2025 je latvijska vlada potrdila Strategijo obrambne industrije in inovacij za obdobje 2025–2036, ki je bila razvita v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo in določa ambiciozne srednje- in dolgoročne cilje za razvoj obrambne industrije:
- povečati sredstva za inovacije na 1,5 % obrambnih izdatkov leta 2028 in 3 % obrambnih izdatkov leta 2036
- povečati delež obrambne industrije v nacionalnem gospodarstvu na 3 % BDP do leta 2028 in 5 % BDP do leta 2036.
Viri:
- Factiva
- EIU
- Mavericks Business & Market Research
- The International Trade Centre (ITC)
- Latvia News Agency
- Baltic News Network (BNN)
- Statistični urad RS
- The International Trade Centre (ITC)
Posodobljeno: april 2025
Poglejte si tudi:
