Latvija

Gospodarske panoge Latvije

Gospodarstvo

Takoj po osamosvojitvi od bivše Sovjetske zveze je Latvija vzpostavila tržno orientirane reforme. Po podatkih IMF je bila Latvija v zadnjih nekaj letih ena najuspešnejših držav v EU na področju gospodarske aktivnosti. To je posledica stalne rasti domače potrošnje in številnih tujih investicij. Latvija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica EU, kar ji je prineslo tudi možnosti pridobivanja EU sredstev. Z letom 2014 je Latvija prevzela evro. Latvija ima zelo usposobljeno in poceni delovno silo.
 

Struktura BDP


V primerjavi s povprečjem EU, ima Latvija visok delež kmetijstva v BDP, ki znaša okoli 3 % in zaposluje preko 8 % aktivnega prebivalstva. V kmetijstvu prevladuje živinoreja. Najpomembnejši kmetijski izdelki so žita, sladkorna pesa, krompir in zelenjava. Razen lesa, ki ga večinoma izvozi, Latvija skoraj nima naravnih bogastev. Večino vseh energetskih produktov uvaža iz Rusije.

Industrijski sektor predstavlja 22 % BDP in zaposluje 23,5 % aktivnega prebivalstva. Perspektivne in hitro razvijajoče se panoge so gradbeništvo, metalurgija, živilsko-predelovalna ter strojna industrija. Latvija je znana kot pomemben proizvajalec železniške opreme, radio aparatov, hladilnikov, zdravil ter izdelkov iz lesa in jekla.

Gonilo latvijskega gospodarstva je storitveni sektor, ki predstavlja 75 % BDP in zaposluje preko 68 % aktivne latvijske populacije. Zaradi spodbudne fiskalne zakonodaje je Latvija razvila velik finančni sektor.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2017.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Latviji predstavlja 22 % BDP in zaposluje 23,5 % aktivnega prebivalstva. Perspektivne in hitro razvijajoče se panoge so gradbeništvo, metalurgija, živilsko-predelovalna ter strojna industrija. Ostale pomembnejše panoge so še lesna industrija, farmacija, tekstilna industrija ter industrija elektronike.

V letu 2016 je industrijska proizvodnja zrasla za 4,9 %. Po napovedih bo v letu 2017 rast industrijske proizvodnje znašala 4,4 %, v letu 2018 in 2019 pa  3,5 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na latvijskem trgu:

 

Lesna industrija

Gozd v Latviji pokriva več kot polovico ozemlja, kar je dvakrat več, kot je svetovno povprečje. Latvija je ena najbolj gozdnatih držav v EU. V zadnjih 80 letih se je gozdnato območje podvojilo, medtem ko se je stalni obseg gozda povečal za 3,8 krat in v letu 2016 dosegel 668 mio m3. 55 % latvijskega gozda je listnatega. 46 % gozdov je v lasti države in jo upravlja državna delniška družba Latvijas Valsts Meži (latvijski državni gozdovi).
 
Gozdarski sektor in lesna industrija sta strateškega pomena za latvijsko gospodarstvo. Od vseh proizvajalcev, registriranih v Latviji, je kar 27 % povezanih z gozdarskim sektorjem, ki zaposluje okoli petino delovne sile.
 
Obdelava lesa je tudi eden najpomembnejših izvoznih sektorjev latvijskega gospodarstva, ki predstavlja približno 20 % celotnega izvoza izdelkov. Glavni izvozni trgi latvijske gozdarske in lesne industrije so države EU: Združeno kraljestvo, Švedska, Estonija in Nemčija.
 
V letu 2016 je skupna vrednost izvoza gozdarske in lesne industrije v Latviji dosegla rekordno vrednost v višini 2,1 mlrd EUR, kar je 4,6 % več kot leta 2015. Skupna vrednost izvoza latvijskih lesnih in lesenih predmetov je znašala 1,8 mlrd EUR, kar je za 5 % več kot v letu 2015. Glavni izvozni trgi v letu 2016 so bili Velika Britanija, Estonija in Nemčija.
 
Izvozni deleži gozdarske in lesne industrije po državah in vrednosti za leto 2016

Velika Britanija 415 mio EUR 19,7 %
Estonija 208 mio EUR 9,9 %
Nemčija 190 mio EUR 9,8 %
 
 
Uvoz gozdarskih in lesnih izdelkov v Latvijo se je v letu 2016 povečal za 9,2 % na 741,5 mio EUR. Glavni uvozni trg je bila Estonija, od koder so uvozili 17,6 % vsega uvoza v panogi ali 130,7 mio EUR.
 
Velik pomen za nacionalno gospodarstvo ima tudi pohištvena industrija, saj je velik izvoznik in tudi delodajalec. V Latviji je registriranih preko 700 proizvajalcev pohištva, večinoma MSP. V letu 2016 se je latvijski izvoz pohištva povečal za 3,8 % v primerjavi z letom 2015 in dosegel vrednost 136,9 mio EUR. Glavni izvozni trgi za latvijsko pohištvo so bili v letu 2016 Danska, Nemčija in Litva.
 
Izvozni deleži pohištvene industrije po državah in vrednosti za leto 2016
 
Danska 24,9 mio EUR 18,2 %
Nemčija 21,9 mio EUR 16,0 %
Litva 12,2 mio EUR 8,9 %

 
 
V letu 2016 se je povečal tudi uvoz lesenega pohištva v Latvijo. V letu 2016 so uvozili za 62,8 mio EUR lesenega pohištva, kar je 3,2 % več kot leta 2015. Največ lesenega pohištva so uvozili iz Poljske (14,8 mio ali 23,7 %), Italije (10,5 mio EUR ali 16,7 % ter iz Litve 7,7 mio EUR ali 12,4 %).

 


Vir: Factiva, julij 2017.

 

Avtomobilska industrija

V letu 2016 se je število novo registriranih vozil v Latviji povečalo za 20 % v primerjavi z letom 2015. Na novo je bilo registriranih 65.213 vozil. Samo 30 % novo registriranih avtomobilov je bilo novih, okoli 50 % pa jih je bilo starih 10-15 let. 70 % pravnih oseb je v letu 2016 kupilo novo vozilo, več kot 80 % fizičnih oseb pa jih je kupilo rabljeno vozilo. Največ je bilo kupljenih novih avtomobilov znamke Volkswagen, Toyota, Nissan, Škoda in Ford, medtem ko je bilo med rabljenimi vozili največ kupljenih avtomobilov znamke Volkswagen, Audi, Volvo, BMW in Opel.
 
Konec leta 2016 je bilo v Latviji registriranih 664.177 osebnih vozil. Registriranih luksuznih vozil je bilo konec leta 2016 v Latviji 700, kar je 150 manj kot leta 2015. Izmed luksuznih vozil so v letu 2016 največ kupili BMW X5 xDrive 3.0D, BMW X6 xDrive 3.0D, Audi Q7, Land Rover in Range Rover Sport.
 
V letu 2016 so v Latvijo uvozili 43.500 rabljenih vozil, ker je 11 % manj kot v letu 2015. Največ so uvozili vozil znamke Volkswagen (6.636), Volvo (6.163), Audi (5.552) in BMW (5.050). Povprečna starost uvoženih vozil v letu 2016 je bila 9,8 let, kar je le malo več kot leta 2015, ko je bila povprečna starost uvoženih avtomobilov 9,7 let. Približno 44 % uvoženih avtomobilov v letu 2016 je bilo starejših od 10 let.
 
V letu 2016 je bilo v Latviji registriranih 373 novih vozil na alternativni pogon (električna vozila, hibridi, plin), kar je 3,9 % manj kot leta 2015 in najmanj izmed držav EU.
 
Povprečna starost avtomobilov v Latviji je 13,2 leti, kar jo uvršča na drugo mesto v EU, takoj za Malto, kjer je povprečna starost 13,8 let. Povprečje v EU je 8,3 leta.
 
Za leto 2017 analitiki napovedujejo 7,9 % rast prodaje novih vozil. V letu 2017 naj bi po napovedih prodali okoli 22.000 vozil. Napovedana rast prodaje osebnih vozil je 9 %, prodaja komercialnih vozil pa naj bi se povečala za 3 %.

 


Vir: Factiva, julij 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje