Latvija
Osnovni podatki
Latvija je bila prvič samostojna po prvi svetovni vojni, vendar pa je bila prisilno vključena v Sovjetsko Zvezo leta 1940. Ponovno je postala neodvisna leta 1991 po razpadu Sovjetske Zveze in odhodu ruskih vojakov leta 1994, čeprav močna ruska manjšina (30 % prebivalstva) še vedno pomeni razlog za napetosti med Latvijo in Rusijo. Latvija se je v devetdesetih letih hitro modernizirala in razvila ter se je leta 2004 vključila v NATO in EU.
Latvija meri 64,589 kvadratnih kilometrov in ima 2,2 milijona prebivalcev. 57,7 % je Latvijcev, 29,6 % Rusov, 4,1 % Ukrajincev in 2,5 % Poljakov. Verska pripadnost je 19,6 % luterancev, 15,3 % pravoslavcev, 1 % drugih kristjanov, 0,4 % drugih in 63,7 % neopredeljenih. 68 % prebivalcev živi v mestih.
Glavno mesto Latvije je Riga, valuta Lats, v državi pa se uporablja metrični sistem.
Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica
EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v
WTO (World Trade Organization),
CE (Council of Europe),
EBRD (European Bank for Reconstruction and Development).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Politični sistem
Latvija ima parlamentarno demokracijo in je razdeljena na 26 pokrajin in 7 mestnih občin. Latvijci starejši od 18 let vsaka štiri leta volijo 100 poslancev v njihov enodomni parlament (Saeima).
Predsednik države je od 8. julija 2011 Andris Berzins. Marca 2009 je bil za novega predsednika vlade imenovan Valdis Dombrovskis, katerega vladna koalicija je prepričljivo zmagala na volitvah oktobra 2010 z 62 % večino.
V Latviji je v veljavi ustava iz leta 1922, ki jo je ustavni zakon iz leta 1991 ponovno razglasil za veljavno.
Naslednje volitve v enodomni parlament bodo oktobra 2014, predsedniške pa v letu 2015.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Takoj po osamosvojitvi od bivše Sovjetske zveze je Latvija vzpostavila tržno orientirane reforme. Po podatkih IMF je bila Latvija v zadnjih nekaj letih ena najuspešnejših držav v EU na področju gospodarske aktivnosti. To je posledica stalne rasti domače potrošnje in številnih tujih investicij. Latvija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica EU, kar ji je prineslo tudi možnosti pridobivanja EU sredstev. Poleg tega ima Latvija tudi zelo usposobljeno in poceni delovno silo.
V primerjavi s povprečjem EU, ima Latvija visok delež kmetijstva v BDP, ki znaša 4 % in zaposluje 7,7 % aktivnega prebivalstva. V kmetijstvu prevladuje živinoreja. Najpomembnejši kmetijski izdelki so žita, sladkorna pesa, krompir in zelenjava. Razen lesa, ki ga večinoma izvozi, Latvija skoraj nima naravnih bogastev. Večino vseh energetskih produktov uvaža iz Rusije.
Industrijski sektor predstavlja 24 % BDP in zaposluje 28,6 % delavnega prebivalstva. Perspektivne in hitro razvijajoče se panoge so gradbeništvo, metalurgija, živilsko-predelovalna ter strojna industrija.
Gonilo latvijskega gospodarstva je storitveni sektor, ki predstavlja 72,4 % BDP in zaposluje 63,5 % aktivne latvijske populacije.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.