Gospodarske panoge Severne Makedonije

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarske panoge Severne Makedonije – Živilsko-predelovalna industrija

Kmetijstvo ter živilsko-predelovalna industrija sta sektorja, ki ponujata največ priložnosti na trgu Severne Makedonije.

Vlada Severne Makedonije meni, da je kmetijstvo ciljno področje za prihodnje naložbe, rast in razvoj, vključno s povečanimi neposrednimi tujimi naložbami.

Državne subvencije in pomoč EU, zlasti prek programa IPARD, so namenjene modernizaciji sektorja in povečanju njegove konkurenčnosti.
Čeprav je vlada v zadnjih 10 letih zagotovila znatno finančno podporo kmetom, je pomanjkanje sodobne opreme in naložb v predelovalne obrate ključna slabost kmetijskega sektorja.

Dodajanje vrednosti visokokakovostnim kmetijskim proizvodom države, ki ustrezajo zahtevam glavnih evropskih trgov, je ena glavnih gospodarskih dejavnosti v Severni Makedoniji.

Kombinacija celinskega in submediteranskega podnebja, okolju prijazne proizvodne prakse, napredene tehnologije predelave hrane in usposobljena delovna sila sektorju zagotavljajo konkurenčno prednost.

Glavni izvozni izdelki Severne Makedonije so tobak, pekovski izdelki, predvsem piškoti, konzervirana in sveža zelenjava ter vino.

Glavni uvozni izdelki pa so surovo meso, mleko in mlečni izdelki, žita, sončnično olje, sadje in zelenjava ter predelana hrana.

Predelava hrane in pijače sta pomembni industriji v Severni Makedoniji, prav tako predelava svežega sadja in zelenjave. Predelana živila vključujejo tako polizdelke (zamrznjene, posušene in koncentrate) kot končne izdelke (konzervirane in konzervirane).

Več kot 75 % predelane hrane Severna Makedonija izvozi, večinoma v države EU in sosednje države. Večina obratov za predelavo hrane je zasebnih podjetij.

Proizvodnja vina

Proizvodnja vina skupaj z vinogradništvom prispeva 17 % do 20 % bruto kmetijskega proizvoda v Severni Makedoniji. Poleg tega je vino na 1. mestu po izvozu alkoholnih pijač in na 2. mestu po skupni vrednosti izvoza kmetijskih proizvodov.

Severna Makedonija ima skoraj 30.000 hektarjev vinogradov, od katerih jih 85 % prideluje vinsko grozdje, ostali pa namizno grozdje.
V državi je registriranih 99 vinskih kleti, ki skupaj letno proizvedejo nekaj več kot 100 mio litrov vina.

Makedonska vina so zelo konkurenčna na mednarodnih trgih. Vino je eden najpomembnejših izvoznih proizvodov države.

Z več kot 85 % prodaje na tujih trgih, je vino strateški izvozni izdelek države. Približno 65 % izvoza vina je v rinfuzi, 35 % pa ustekleničenega.
Glavni izvozni trgi so EU in države Zahodnega Balkana, z nekaj izvoza na Kitajsko, Kanado, Japonsko in v ZDA.

Z novim zakonom o vinu se predvideva poseben program finančne podpore za razvoj vinogradništva in vinarstva.

Proizvodnja tobaka

Tobak je najpomembnejši kmetijski izvozni izdelek, saj predstavlja skoraj 1/3 vrednosti celotnega izvoza agroživilskih proizvodov.

Skoraj vsa proizvodnja surovega tobaka je pogodbena. Mednarodna podjetja prek svojih registriranih podružnic v državi odkupujejo in izvažajo fermentiran tobak. Največji izvozni trg je EU, sledijo ZDA, Indonezija in Rusija.

Pridelava svežega sadja in zelenjave

Pridelava svežega sadja in zelenjave obsega 45,8 % kmetijske proizvodnje v državi in je izvozno usmerjena.

Rastlinska pridelava je zaradi ugodnega podnebja skoncentrirana v južnem in vzhodnem delu države. Več kot 75 % pridelave zelenjave je na prostem, 20 % v plastičnih tunelih, ostalo pa v steklenih rastlinjakih. Med zelenjadnicami prednjačijo krompir, paprika in paradižnik, med sadnimi pa jabolka, slive, breskve in hruške.

Konzervirano sadje in zelenjava

Živilsko predelovalno industrijo v Severni Makedoniji sestavlja 50 podjetij s predelovalno zmogljivostjo približno 180.000 ton sadja in zelenjave na leto.

Najpomembnejše surovine so rdeča paprika, industrijski paradižnik, višnje, jabolka in slive.

Nizek obseg predelave hrane v Severni Makedoniji je posledica težav s kakovostjo in doslednostjo dobave surovin, pa tudi pomanjkanja ustreznih dobaviteljev, pomanjkanja kvalificiranih delavcev in težav pri dostopu do financiranja.

Meso

Severna Makedonija je neto uvoznica mesa, saj ima razen svinjine premalo proizvodnje mesa, število rejnih živali pa se v državi še naprej zmanjšuje.

Severna Makedonija več kot 50 % svoje porabe mesa pokriva z uvozom.

Perutninska industrija je osredotočena na proizvodnjo jajc, medtem ko je proizvodnja perutninskega mesa premajhna za zadostitev lokalnega trga svežega mesa.

Domača prašičja industrija zadovoljuje skoraj 90 % trga svežega mesa, vse mesno-predelovalne panoge pa svoje potrebe pokrivajo iz uvoza.
Na trgu močno primanjkuje govejega mesa, saj večino goveda v državi predstavljajo krave molznice.
Jagnjetina je edini neto izvoženi živinorejski proizvod. Približno 85 % proizvodnje jagnjetine v Severni Makedoniji se izvozi v države EU, predvsem v Grčijo, na Hrvaško in v Italijo.

Zaradi visoke regionalne porabe mesa obstajajo pomembne naložbene priložnosti v mesnopredelovalni industriji, zlasti v predelavi jagnjetine in prodaji na trgih EU.

Ekološka pridelava

Ekološko kmetovanje je področje z razvojnim potencialom.

V zadnjih 3 letih se je povečala površina obdelovalnih zemljišč s certifikatom za ekološko pridelavo, kar je rezultat povečane državne podpore sektorju.

Sintetična gnojila in pesticidi se uporabljajo minimalno, velika območja pa so še vedno neonesnažena, kar omogoča idealne pogoje za ekološko kmetovanje.

Ostale perspektivne panoge na trgu

Kibernetska varnost

Kot del digitalne preobrazbe države, je varnost informacijskih sistemov ključna nacionalna prioriteta za zaščito digitalne infrastrukture in storitev, ki jih uporabljajo državljani, vlada, javne ustanove in gospodarstvo.

Republika Severna Makedonija se sooča z vse večjim številom kibernetskih napadov, usmerjenih na kritične sektorje, kot so energetika, finance, oskrba z vodo in zdravstvo. Odmevni incidenti, vključno z napadom na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo leta 2022, napadom na Zdravstveni zavarovalni sklad leta 2023, ter napadom na MEISO letos, so povzročili velike motnje v delovanju javnih storitev in razkrili ranljivosti teh sektorjev.

Hitri razvoj IKT povečuje tveganje za kibernetske napade in incidente.

Severna Makedonija nima dovolj usposobljenih strokovnjakov za kibernetsko varnost. Poleg tega primanjkuje formalnih in strokovnih izobraževalnih programov za razvoj te delovne sile.

Strategija kibernetske varnosti 2025–2028: Cilj strategije je zagotoviti varen, odporen in zanesljiv digitalni prostor preko številnih aktivnosti in ukrepov.

Cilj strategije je zaščititi ključne storitve IKT, sisteme in produkte, omrežno in informacijsko infrastrukturo ter zagotoviti neprekinjeno delovanje bistvenih storitev. Prav tako ščiti digitalne pravice državljanov ter prispeva k svobodni in odprti digitalni družbi.

Temeljna načela strategije: Strategija kibernetske varnosti določa 5 prednostnih področij za vzpostavitev odpornega in varnega kibernetskega prostora.

Glavne politične usmeritve vključujejo krepitev nacionalnih zmogljivosti z vzpostavitvijo upravljavskih struktur, kot so sektor za kibernetsko varnost in ekipe za odzivanje na incidente (CSIRT).
Zagotavljanje varnosti in odpornosti kritične infrastrukture z upravljanjem tveganj in javno-zasebnim sodelovanjem.
Izboljšanje ozaveščenosti in izobraževanja o kibernetskih grožnjah.
Zmanjševanje vpliva kibernetskih incidentov z zgodnjim prepoznavanjem, usklajenim odzivom in kriznim upravljanjem
krepitev nacionalnega in mednarodnega sodelovanja z Natom, EU in drugimi partnerji za spodbujanje zaupnosti in zaščite v digitalnem prostoru.

S sprejetjem Strategije kibernetske varnosti 2025–2028 se Vlada Republike Severne Makedonije in relevantni deležniki zavezujejo k zagotavljanju finančnih virov in potrebne podpore za dosego ciljev.

Tekstilna industrija

Tekstilna industrija je eden najbolj razvitih in raznolikih sektorjev gospodarstva.

Industrijo odlikuje osredotočenost na kupce, razpoložljivost izkušenih delavcev ter prilagodljivost za hitro odzivanje na potrebe kupcev.

Država ponuja potencial ne le za nova neposredna tuja vlaganja, ampak tudi za zunanje izvajanje, strateška partnerstva in skupna vlaganja z mnogimi dobro uveljavljenimi lokalnimi podjetji.

Prednosti:

Severna Makedonija ponuja stroškovno konkurenčno okolje za tekstilno proizvodnjo. Država ima trajnostno ponudbo mlade, visoko usposobljene delovne sile po konkurenčnih stroških.
Dobra in sodobna oprema tovarn, ki sledi svetovnim trendom razvoja tekstilnih strojev in proizvodnih tehnologij. Poleg sodobne tekstilne opreme številna podjetja vlagajo tudi v računalniške tehnologije (CAD/CAM sistemi, risalniki itd.), ki omogočajo izdelavo modelov izdelkov po zahtevah kupcev in so tudi odlično orodje za usposabljanje za lastno oblikovanje.
Relativna bližina trgov EU in tradicionalno dobra transportna in logistična mreža. Večina velikih evropskih prevoznih podjetij ima lastna vozila in skladišča locirana v naši državi.

Tekstilna industrija je 2. največji izvozni sektor v državi, ki večinoma izvaža v države EU.

Najpomembnejši izvozni trg je Nemčija, kamor gre več kot 63,7 % izvoza, sledijo Grčija, Nizozemska, Italija, Združeno kraljestvo, Avstrija, Švica, Bolgarija in Danska.

Avtomobilska industrija

Avtomobilska industrija v Severni Makedoniji doživlja dinamičen razvoj in pridobiva vse večji pomen v nacionalnem gospodarstvu.

Avtomobilska industrija je izvozno usmerjena, rast pa spodbujajo strateške vladne politike, geografske prednosti in konkurenčno tržno okolje.

Priložnosti se ponujajo predvsem pri proizvodnji visoko vrednih, težavno prenosljivih in delovno intenzivnih avtomobilskih komponent, kot so varnostni sistemi (varnostni pasovi, zračne blazine), elektronika (krmilniki, senzorji), precizno izdelani in plastični izdelki, tlačno litje aluminija in cinka ter sivi livarski deli.

Država ima proizvodne zmogljivosti in potencial za rast na številnih področjih avtomobilskih komponent, vključno z elektroniko in električnimi sistemi (zlasti kabelske snope, električne komponente, elektronske krmilne tehnologije), notranjostjo vozil (sedeži, varnostni pasovi, prevleke), izpušnimi sistemi (katalizatorji), telematiko (diagnostična programska oprema, vgrajena elektronika, visokozmogljivi kondenzatorji), prenosnimi sistemi (sklopke), vzmetenjem (aluminijasti antivibracijski deli), tiskanimi vezji za različne avtomobilske proizvajalce ter aluminijastimi deli zunanje opreme.

Država se v zadnjih letih razvija tudi kot nastajajoče središče za proizvodnjo avtobusov. Vstop pomembnega evropskega proizvajalca Van Hool iz Belgije je še dodatno okrepil ta segment.

Turizem

Turistični sektor ponuja številne izvozne in naložbene priložnosti ter ima velik potencial za prihodnji razvoj.

Geografska lega države, blago podnebje ter številne znamenitosti, zagotavljajo ugodne pogoje za razvoj turistične industrije.

Najbolj priljubljena turistična destinacija, ki predstavlja skoraj 80 % turističnih prihodkov Severne Makedonije, je Ohridsko jezero. Mesto Ohrid je na Unescovem seznamu zgodovinske in kulturne dediščine.

Ker so bile naložbe v turizem v zadnjih letih zelo omejene, je treba starejše hotele popraviti in nadgraditi. Povečuje se tudi gradnja manjših hotelov, predvsem v Skopju in območjih okoli Ohridskega jezera. V Severni Makedoniji primanjkuje tudi igrišč za golf in večjih športnih centrov.

Da bi privabili obiskovalce, so v Severni Makedoniji znižali davek na dodano vrednost (DDV) v turizmu z 18 % na 5 %.
Investitorji v prednostne projekte so deležni posebnih ugodnosti, kot sta nič % dohodnine in nič % DDV prvih 10 let poslovanja.

Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.

Viri:

Factiva
bne IntelliNews
Lloydsbank
Mavericks Business & Market Research
Invest North Macedonia
Ministrstvo za informacijsko družbo in upravo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno upravljanje

Posodobljeno: junij 2025

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge Severne Makedonije