Rusija 
Predstavitev gospodarstva Rusije
| Predstavitev gospodarstva Rusije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Rossiyskaya Federatsiya / Ruska federacija |
| Mednarodna oznaka | RU/RUS |
| Glavno mesto | Moskva |
| Velikost (km2) | 17.075.400 |
| Prebivalci (mio) | 147,8 |
| Uradni jezik | Ruščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | * |
| Denarna enota | Ruski rubelj (RUB) |
| Čas | Slovenija +2 (Moskva) do +11 ur (Vladivostok). Poslovni čas |
| Klicna številka | + 7 |
* V Rusiji uradnih statističnih podatkov o veroizpovedi prebivalstva ni, saj je pridobivanje teh podatkov z zakonom prepovedano.
Po podatkih Inštituta za socialne in nacionalne raziskave naj bi bila struktura prebivalstva glede na veroizpoved naslednja:
- pravoslavni 75 %
- muslimani 5 %
- katoliki, protestanti, budisti, judje po 1 %
- druge vere 1 %
- ateisti 8 %.
Prebivalstvo Ruske federacije
Ruska federacija ima 147,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Moskva | 11.514.000 |
| St Petersburg | 4.849.000 |
| Novosibirsk | 1.474.000 |
| Yekatarinbusrgod | 1.350.000 |
| Kazan | 1.143.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna država z republikansko obliko vladavine. Nova ustava je bila sprejeta na splošnih volitvah 12. decembra 1993. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Spodnji dom (Duma) ima 450 poslancev. Zgornji dom, Svet federacije, ima 178 poslancev, po dva iz vsake od 89 republik in pokrajin. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile septembra 2021, zadnje predsedniške pa 15-17. 3.2024. Naslednje parlamentarne volitve bodo septembra 2026, predsedniške pa marca 2030. |
|
Vodstvo države: |
Na zadnjih predseniških volitvah marca 2024, je Vladimir Putin dobil že 3. šestletni mandat. Na volitvah, ki so jih zasenčili obsežni protesti proti njegovi vladavini, Putin ni imel resne konkurence. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado imenuje predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik. Premier: Mikhail Mishustin (od 16. januarja 2020) |
Rusija je avgusta 2012 postala članica WTO (World Trade Organization). Je kandidatka za polnopravno članstvo v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in članica IMF (International Monetary Fund). Ima podpisan sporazum o sodelovanju z EU ter tudi številne bilateralne (ZDA, Kanada, Japonska) in regionalne trgovinske sporazume. Je tudi ustanoviteljica EEC (Eurasian Economic Community).
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 146,4 | 147,0 | 147,8 | 148,5 | 148,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 9 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 2.017,7 | 1.976,2 | 1.893,9 | 1.860,7 | 2.152,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 13.784 | 13.442 | 12.814 | 12.540 | 14.492 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 6.791,4 | 6.550,3 | 6.332,2 | 5.941,0 | 5.709,4 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 46.388 | 44.568 | 42.840 | 40.017 | 38.424 |
| Rast BDP (v %): | 1,1 | 1,2 | 3,6 | 3,5 | -1,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,0 | 2,2 | 2,8 | 3,2 | 4,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,3 | 5,5 | 7,5 | 5,9 | 13,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -309,2 | -294,9 | -279,7 | -280,1 | -262,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 397,6 | 389,6 | 387,9 | 392,6 | 562,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,0 | 1,4 | 0,1 | 1,1 | -13,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 1,2 | 0,9 | -0,8 | 19,8 | -14,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 1,8 | -11,1 | -18,5 | -10,3 | -37,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 168,1+ | 1.170,1 | 1.106,3 | 1.180,3 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 7,2+ | 116,8 | 162,2 | 1.269,0 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 64 | 62 | 63 |
| Razred tveganja (op): | / | / | D | D | D |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2025 (posodobljeno april 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Rusije
Če vas zanima stanje Rusije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Rusiji
V Rusiji je za tujce zelo malo delovnih mest. Tujci, ki želijo delati v Rusiji, morajo zaprositi za delovni vizum in nato za delovno dovoljenje. Pridobivanje teh dokumentov je dolgotrajno in zapleteno. Postopek vključuje pridobitev povabila od ruskega delodajalca, ki mora biti registriran pri zvezni migracijski službi Ruske federacije.
Poleg tega je potrebno opraviti obširne zdravniške preglede. Prav tako je potrebno znanje ruskega jezika.
Poleg sektorjev kot informacijska tehnologija in zdravstvo, je ena izmed možnosti zaposlitve za tiste, ki se preselijo v Rusijo, poučevanje tujih jezikov za Ruse, tako na tradicionalen način na inštitutih ali zasebnih šolah ali pa preko spleta.
Povprečna in minimalna bruto plača
Po podatkih ruskega statističnega urada se je minimalna bruto mesečna plača v Rusiji s 1. januarjem 2025 povišala na 22.440 RUB iz 19.242 RUB v letu 2024.
Povprečna mesečna bruto plača v Rusiji je decembra 2024 znašala 128.665 RUB, kar je 21,9 % več v primerjavi z decembrom 2023.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,2 | 1,0 | 1,2 | 1,6 |
| Rast javne potrošnje | 1,4 | 1,0 | 1,1 | 1,2 |
| Rast investicij | 7,3 | 1,8 | 1,5 | 1,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Rusija je v letu 2023 izvozila za 390,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 281,5 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 109,4 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Rusija največ izvažala nafto in plin, železo in jeklo, gnojila, bisere, drage kamne, plemenite kovine ter aluminij.
- Največ so v letu 2023 izvozili na Kitajsko (45,5 % od celotnega izvoza), sledijo Turčija, Brazilija, Južna Koreja in Hong Kong, Kitajska.
- Rusija je v letu 2022 največ uvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, farmacevtske izdelke ter plastiko.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Kitajske (59,5 % od celotnega uvoza), sledijo Turčija, Nemčija, Južna Koreja in Italija.
Rusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 18,5 | Mineralna goriva, olja | 69,5 |
| Električna in elektronska oprema | 10,9 | Železo in jeklo | 4,3 |
| Vozila | 7,8 | Gnojila | 3,5 |
| Farmacevtski izdelki | 7,3 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 3,4 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,7 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 2,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 59,5 | Kitajska | 45,5 |
| Turčija | 5,8 | Turčija | 16,1 |
| Nemčija | 5,2 | Brazilija | 3,5 |
| Južna Koreja | 3,3 | Južna Koreja | 3,1 |
| Italija | 2,7 | Hong Kong, Kitajska | 2,9 |
| Slovenija (17. mesto) | 0,6 | Slovenija (38. mesto) | < 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Rusiji so v letu 2022 znašale 361,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala -1,8 %.
- Celotne izhodne TNI Rusije so v letu 2022 znašale 300,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala -2,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Rusiji 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Rusijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Ciper | 136.274 |
| Bermudi | 42.134 |
| Nizozemska | 41.317 |
| Združeno kraljestvo | 36.850 |
| Luksemburg | 28.162 |
| Irska | 26.261 |
| Bahami | 20.717 |
| Francija | 17.213 |
| Nemčija | 16.569 |
| Švica | 15.288 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Alliance Rostec Auto B.V. | Nizozemska |
| Asia Aluminum Group Limited | Britanski Deviški otoki |
| Zoronvo Holdings Limited | Ciper |
| Euroset Holding N.V. | Nizozemska |
| Coca-Cola Hbc Ag | Švica |
| Megamatic Management Limited | Ciper |
| O'Key Group Sa | Luksemburg |
| Vimpelcom Ltd | Bermudi |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Pogosta vprašanja vezana na ruski trg
Kakšne so poslovne priložnosti v Rusiji?
Poslovne priložnosti v Rusiji so zaradi vojne in posledičnih sankcij trenutno omejene.Priložnosti na ruskem trgu
Kako prodajati preko spleta v Rusijo?
Po podatkih ruskega Združenja podjetij za internetno trgovanje (AKIT), je skupni obseg trga e-trgovine v Rusiji leta 2022 znašal 67 mlrd EUR (4,98 mlrd RUB), kar je skoraj 30 % več kot leto prej. Za primerjavo, leta 2021 je ruski trg e-trgovine zrasel za 40 % na medletni ravni.Spletna prodaja v Rusiji
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Rusiji?
Standardna davčna stopnja znaša 20 % Za nekatere vrste blaga velja znižana 10 % davčna stopnja in znižana 16,69 % davčna stopnja.Davek na dodano vrednost v Rusiji
Kaj Slovenija izvaža v Rusijo?
Slovenija v Rusijo izvozi največ farmacevtskih proizvodov.Poslovno sodelovanje Slovenije z Rusijo
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
