Turčija

Gospodarske panoge Turčije



Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje
 


Gospodarske panoge Turčije – Trg kemikalij

Opredelitev trga

Trg kemikalij je razdeljen na osnovne kemikalije, specialne kemikalije, kmetijske kemikalije in druge vrste kemikalij. Vrednosti trga predstavljajo porabo kemičnih izdelkov v državi po prodajni ceni proizvajalca.

Analiza trga

Turški trg kemikalij je dinamičen in rastoč sektor, ki ga poganjajo naraščajoče domače povpraševanje, industrijska raznolikost in močan izvozni potencial.

Turški trg kemikalij je v obdobju 2019-2024 rasel s povprečno letno stopnjo 9,3 % in v letu 2024 ustvaril prihodke v višini 37,8 mlrd USD ali približno 34,9 mlrd EUR.

Geografski položaj Turčije na stičišču Evrope, Azije in Bližnjega vzhoda ponuja logistične prednosti, ki omogočajo učinkovit dostop do ključnih trgov. Poleg tega je Turčija privlačna zaradi konkurenčnih proizvodnih stroškov, usposobljene delovne sile in zakonodaje, naklonjene vlagateljem, kar povečuje njen pomen kot proizvodnega središča kemikalij.

Turški trg kemikalij je v letu 2024 dosegel izvoz v višini 30,8 mlrd USD ali približno 28,5 mlrd EUR, s čimer je postal 2. največji izvozni sektor v državi.

Segment osnovnih kemikalij je v letu 2024 s 60,4 % predstavljal največji tržni delež, s skupnimi prihodki v višini 22,8 mlrd USD ali približno 21,1 mlrd EUR. Sledil je segment specialnih kemikalij s 26,3 % tržnim deležem in prihodki v višini 9,9 mlrd USD ali približno 9,1 mlrd EUR.
Sektorji, kot so avtomobilska industrija, gradbeništvo in kmetijstvo, se močno zanašajo na osnovne kemikalije za proizvodnjo izdelkov, kot so plastika, gnojila in topila.

Napovedi trga

Analitiki MarketLine napovedujejo, da bo turški trg kemikalij v obdobju 2025-2029 rasel s povprečno letno stopnjo 4,7 % in bo v letu 2029 dosegel vrednost 47,5 mlrd USD ali približno 43,8 mlrd EUR.

Rast trga bodo v napovedanem obdobju poganjale velike investicije, strateške pobude in ugodni tržni dejavniki.

Januarja 2025 je azerbajdžansko državno podjetje SOCAR predstavilo načrte za naložbo v višini 7 mlrd USD ali približno 6,5 mlrd EUR za širitev proizvodnje poliolefinov v svojem obratu Petkim v Aliagi, Izmir. Namen te pobude je zmanjšati odvisnost Turčije od uvoza, saj država trenutno uvaža do 90 % svojih poliolefinov.
 

Regijska segmentacija evropskega trga kemikalij

(v odstotkih, za leto 2024)
 

Turčija je leta 2024 predstavljala 4 % vrednosti evropskega trga kemikalij.

 
Glavni konkurenti na trgu

Ključni mednarodni konkurenti, kot so BASF, Evonik in Dow, so si v Turčiji utrdili močan položaj prek lokalnih partnerstev, proizvodnih obratov in dobavnih mrež.

Medtem se je SASA uveljavila kot pomembna lokalna sila, ki širi svoje proizvodne zmogljivosti in močno vlaga v surovinsko samooskrbo. Gre za globalnega proizvajalca, specializiranega za poliestrska vlakna, filamentne preje, poliestrske polimere, specialne polimere in vmesne proizvode. Podjetje, s sedežem v Seyhanu, oskrbuje različne sektorje, vključno s tekstilno, avtomobilsko, embalažno in zdravstveno industrijo.

 
Največja turška podjetja na trgu kemikalij

Podjetje Prihodki v mio EUR (2024)
Petkim Petrokimya Holding AS 2.148,54
Sasa Polyester Sanayi AS 1.348,93
Gübre Fabrikalari TAS 1.345,01
Safran Kimya Sanayi Ve Ticareti Ltd Sti 1.056,26
Toros Tarim Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi 901,96
Kordsa Teknik Tekstil AS 850,83
Aksa Akrilik Kimya Sanayii AS 787,48
 


Ostale perspektivne panoge na trgu 

Avtomobilska industrija

Avtomobilska industrija predstavlja enega najpomembnejših stebrov turškega gospodarstva in je ključen dejavnik izvozne uspešnosti države.

Največji lokalni proizvajalec je Ford Otosan, sledijo Oyak Renault, Toyota Turkey (podružnica japonskega podjetja), Tofas in Hyundai (Južna Koreja).

Turčija svojo avtomobilsko moč gradi na konkurenčni in usposobljeni delovni sili, dinamičnem domačem trgu ter strateški geografski legi, kar je omogočilo skoraj petkratno rast proizvodnje vozil od leta 2002 do leta 2024, z okoli 300.000 na več kot 1,4 mio vozil letno. Pomemben delež proizvodnje vozil je namenjen izvozu. Leta 2024 je bilo za mednarodne trge proizvedenih 73 % vseh vozil, izvoz pa je presegel 1 mio enot.

Ta rast, ki znaša povprečno 7 % letno, je Turčiji prinesla naziv 12. največje proizvajalke avtomobilov na svetu in 3. največje v Evropi.

Na področju gospodarskih vozil pa je Turčija postala 2. največja proizvajalka v Evropi. Krepi se tudi tehnološki in razvojni potencial države, saj je leta 2024 v Turčiji delovalo 166 centrov za raziskave, razvoj in oblikovanje, povezanih z avtomobilsko industrijo.

V Turčiji delujejo razvojni centri nekaterih najvidnejših svetovnih avtomobilskih blagovnih znamk, kot so Ford, Fiat, Daimler, AVL in FEV, ki razvijajo najsodobnejše rešitve na področju oblikovanja, inženiringa, hibridne in avtonomne tehnologije. Tako na primer Ford Otosan upravlja enega izmed treh največjih Fordovih razvojnih centrov na svetu.

Glede na strateško lokacijo in trgovinski sporazum z EU, bo po ocenah EIU, turški avtomobilski sektor kljub političnim in gospodarskim tveganjem še naprej privabljal tuje naložbe.

Turška avtomobilska industrija je v zadnjih letih prišla v ospredje tudi zaradi prehoda na električna vozila, kjer TOGG predstavlja simbol razvoja domače tehnologije in ambicij države.

Z razvojem električnih pogonskih sklopov, baterij, elektronskih sistemov in polnilne infrastrukture, nastajajo številne poslovne priložnosti za vlagatelje.

Prav tako se odpirajo priložnosti v raziskavah na področju avtonomne vožnje, digitalne povezljivosti vozil, uporabe lahkih materialov in proizvodnje specializiranih vozil, kot so gospodarska vozila in avtobusi.

Turški konzorcij TOGG, ki ga sestavlja 5 lokalnih industrijskih skupin in poslovni sindikat, je v zadnjem času spodbudil povpraševanje po EV. Maja 2023 je začel z dobavami prvega turškega EV, kompaktnega SUV-ja. Januarja 2024 je TOGG predstavil svoj novi model limuzine, T10F. Skupno podjetje, katerega proračun znaša 3,7 mlrd USD, namerava proizvesti 5 modelov in sčasoma do 175.000 EV na leto. Konkurenta TOGG sta Tesla, ki je na trg vstopila aprila 2023 in leta 2023 prodala 12.150 enot, ter kitajski BYD, ki je na turški trg vstopil novembra 2023.
EV bodo še naprej spodbujala rast, saj se bo prodaja EV v povprečju povečevala za 25 % na leto. Do leta 2028 naj bi prodaja EV predstavljala več kot 20 % prodaje novih avtomobilov v Turčiji.

 
Turizem 

Turčija je eden najhitreje rastočih evropskih turističnih trgov, ki ga poganja naraščajoče povpraševanje v segmentih luksuznega in množičnega turizma, predvsem v obmorskih letoviščih in v prestolnici.

Po podatkih UNWTO se Turčija uvršča med 5 najbolj obiskanih destinacij na svetu.

Država je leta 2024 gostila 62,2 mio obiskovalcev, kar predstavlja 9,8 % medletno rast in 20,3 % povečanje v primerjavi z ravnmi pred pandemijo leta 2019.

Prihodki od turizma so leta 2024 dosegli rekordno vrednost 56,4 mlrd EUR, kar predstavlja 8,3 % povečanje v primerjavi z letom 2023.
Poleg tradicionalnega turizma je Turčija lani zabeležila znatno rast tudi v specializiranih segmentih, vključno z luksuznimi potovanji, doživetji po meri, medicinskim turizmom in kulturnim raziskovanjem.

Turčija se je uveljavila tudi kot pomembna destinacija za zdravstveni turizem, zlasti za estetsko kirurgijo, zobozdravstvo, oftalmologijo in druge medicinske storitve, ki so cenovno konkurenčne in visoko kakovostne. Termalni turizem je prav tako pomemben segment, zahvaljujoč številnim naravnim termalnim izvirom po vsej državi.

Kulinarični turizem pridobiva na pomenu, saj turška kuhinja uživa mednarodno priznanje. Številni festivali, kulinarične poti in izkustvene dejavnosti, povezane s turško kulinariko, privabljajo gurmane z vsega sveta.

Ker turizem v Turčiji dosega rekordne vrednosti, država postaja eden najbolj vročih hotelskih investicijskih trgov v Evropi. Pri tem sta prestolnica Istanbul in sredozemsko letoviško mesto Antalya glavni središči novih hotelskih projektov.
 

Trajnostni turizem

Turški trg trajnostnega turizma je v obdobju 2019-2024 rasel s povprečno letno stopnjo 11,7 % in v letu 2024 ustvaril prihodke v višini 897,6 mio USD ali približno 829,2 mio EUR.

Turški trajnostni turizem doživlja znatno rast, kar je posledica povečane skrbi za okolje ter prizadevanj za zmanjševanje negativnih vplivov turizma na lokalne skupnosti in naravna območja.

Ta trend dodatno spodbuja razvoj zelenih turističnih destinacij in velika vlaganja v infrastrukturo trajnostnega turizma. Okolju prijazne destinacije, kot so Kapadokija, Turška riviera in antično mesto Efez, so uvedle stroge okoljske ukrepe in tako privabile okoljsko ozaveščene popotnike.

Po napovedih MarketLine bo turški trg trajnostnega turizma v obdobju 2025-2029 rasel s povprečno letno stopnjo 10,4 % in v letu 2029 dosegel vrednost 1.470 mio USD ali približno 1.358,1 mio EUR.

Rast bodo podpirale vladne pobude, usmerjene v trajnost. Ključni del strategije je razvoj trajnostne prometne infrastrukture, vključno z omrežji za električna vozila in okolju prijaznimi oblikami javnega prevoza. Politika Zeleni turizem spodbuja odgovorno turistično vedenje, pri čemer se zagotavlja, da rast turizma koristi lokalnim skupnostim ter ohranja kulturno in naravno dediščino. Sporazum z Globalnim svetom za trajnostni turizem (GSTC) si prizadeva za skladnost z mednarodnimi standardi trajnosti. Od januarja 2024 je bilo v okviru tega programa certificiranih več kot 15.178 hotelov.
 

IKT

IKT sektor beleži v Turčiji hitro rast in transformacijo. V zadnjih 5 letih je trg IKT rasel s povprečno letno stopnjo 25,2 %.

V sektorju deluje več kot 9.000 podjetij, kjer je zaposlenih več kot 213.000 ljudi, od katerih je 70 % mlajših od 35 let. 50 % zaposlenih v IKT sektorju predstavlja raziskovalno-razvojno osebje.

Turčija ima močno bazo talentov na področju IKT, z več kot 230 univerzami, kjer vsako leto diplomira na tisoče inženirjev in strokovnjakov za informacijsko tehnologijo. Stroški dela za IKT strokovnjake ostajajo konkurenčni v primerjavi z zahodnoevropskimi državami.

Glavni izvozni trg Turčije je EU, ki prejema večino turškega izvoza IKT na področju programske opreme, strojne opreme, opreme in storitev.

Istanbul se razvija kot regionalno tehnološko središče, s številnimi tehnološkimi parki in inovacijskimi centri. Teknopark Istanbul, ODTÜ Technopolis in drugi tehnološki parki ponujajo podporno okolje za tehnološka podjetja in zagonska podjetja. Turška vlada aktivno spodbuja digitalno preobrazbo gospodarstva z različnimi programi in pobudami.

Zakon o raziskavah in razvoju opredeljuje področja vladne podpore za raziskave in razvoj ter vključuje sveženj spodbud, kot so oprostitve davka na dobiček pravnih oseb, oprostitve DDV, podpora pri prispevkih za socialno varnost in druge ugodnosti.

Poslovne priložnosti v turškem IKT sektorju vključujejo:
 
  • Razvoj programske opreme in storitev, zlasti v sektorjih, kot so finančne storitve, zdravstvo, maloprodaja in proizvodnja.
  • Fintech rešitve, vključno s platformami za plačila, digitalno bančništvo in zavarovalniške tehnologije, predstavljajo dinamičen in rastoč segment.
  • Rešitve za e-trgovino in logistiko, vključno s platformami za dostavo, upravljanje zalog in optimizacijo dobavne verige, so tudi področja z velikim potencialom.
  • Umetna inteligenca in analitika podatkov pridobivata na pomenu v številnih sektorjih, od marketinga do proizvodnje.
  • Kibernetska varnost postaja vse pomembnejša zaradi naraščajoče digitalizacije, kar ustvarja priložnosti za ponudnike varnostnih rešitev.

Gradbeništvo in nepremičnine

Turčija ima več kot 300 podjetij, ki delujejo na mednarodnih gradbenih projektih po vsem svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu, v Srednji Aziji in Afriki. Turška gradbena podjetja so znana po svoji konkurenčnosti in izkušnjah pri izvajanju velikih infrastrukturnih projektov.

Turčija je v zadnjih dveh desetletjih doživela obsežno urbanizacijo in razvoj infrastrukture. Megaprojekti, kot so istanbulsko letališče (eden največjih na svetu), most Çanakkale (eden najdaljših visečih mostov na svetu), predor Eurasia pod Bosporjem in številni drugi projekti, kažejo na obseg in ambicije v Turčije.

Urbana prenova predstavlja pomemben segment gradbenega sektorja, saj se mnoga turška mesta soočajo s potrebo po obnovi starejših stavb zaradi potresne varnosti. To je spodbudilo obsežne projekte urbane preobrazbe, zlasti v Istanbulu in drugih večjih mestih.

V okviru obsežnega programa urbane prenove naj bi bilo v prihodnjih 20 letih porušenih in ponovno zgrajenih okoli 6,5 mio stanovanjskih enot.

Nepremičninski trg je tesno povezan z gradbenim sektorjem. Turčija je postala privlačna destinacija za tuje vlagatelje v nepremičnine, zaradi relativno ugodnih cen v primerjavi z drugimi evropskimi državami in programa državljanstvo z naložbo, ki tujim vlagateljem omogoča pridobitev turškega državljanstva z nakupom nepremičnin v določeni vrednosti.

Poslovne priložnosti v gradbeništvu in nepremičninskem sektorju vključujejo infrastrukturne projekte, zlasti v okviru javno-zasebnih partnerstev.

Energetska učinkovitost in zelena gradnja postajata vse pomembnejši, kar odpira priložnosti za podjetja s strokovnim znanjem na teh področjih. Tehnološke rešitve za pametne stavbe in mesta, kot so sistemi za upravljanje zgradb, energetsko učinkovite rešitve in IoT aplikacije v gradbeništvu, pridobivajo na pomenu.

Obnova in potresna utrditev obstoječih stavb predstavljata pomemben segment trga, zlasti po nedavnih potresih, ki so poudarili potrebo po varnejših stavbah.

Razvoj specializiranih nepremičnin, kot so objekti za zdravstveni turizem, domovi za starejše občane in luksuzne nepremičnine, so tudi področja, kjer obstajajo zanimive priložnosti za vlagatelje.

 
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
 
 
Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • MarketLIne Industry Profiles
  • MBMR (Mavericks Business & Market Research)
  • The Investment and Finance Office of the Presidency of the Republic of Türkiye

 
Posodobljeno: maj 2025


Poglejte si tudi: