Turčija 
Predstavitev gospodarstva Turčije
| Predstavitev gospodarstva Turčije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Türkiye Cumhuriyeti/Republika Turčija |
| Mednarodna oznaka | TR/TUR |
| Glavno mesto | Ankara |
| Velikost (km2) | 783.562 |
| Prebivalci (mio) | 86,4 |
| Uradni jezik | Turščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (99,8 %) |
| Denarna enota | Turška lira (TRY) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 90 |
Prebivalstvo Turčije
Turčija ima 86,4 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Istanbul | 15.754.000 |
| Ankara | 5.910.000 |
| Izmir | 4.504.000 |
| Bursa | 3.263.000 |
| Antalya | 2.777.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na evropskih modelih in ustavi iz leta 1982. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Meclis) šteje 550 članov izvoljenih neposredno za štiriletni mandat. Leta 2017 je bil sprejet referendum o ustavnih spremembah, s katerimi je Turčija namesto parlamentarnega uvedla polpredsedniški sistem z ukinitvijo premierskega položaja in združitvijo državnega voditelja in šefa vlade v eni osebi. |
|
Volitve: |
14. in 28. maja 2023 so v Turčiji potekale predsedniške in parlamentarne volitve. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik države in vlade: Recep Tayyip Erdogan. |
|
Izvršilna oblast: |
Erdogan že več kot desetletje opravlja vlogo predsednika vlade. Večino v parlamentu si je skupaj s koalicijo MHP zagotovila njegova Stranka za pravičnost in razvoj. |
Turčija je že od leta 1952 polnopravna članica NATO, poleg tega pa tudi članica WTO (World Trade Organization), OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development) in BSEC (Organization of the Black Sea Economic Cooperation). Od leta 1996 je v veljavi tudi carinski sporazum z EU.
Vir: EIU; Factiva, marec 2026.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 86,4 | 86,0 | 85,5 | 85,3 | 85,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 111 | 110 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.456,1 | 1.446,3 | 1.254,9 | 1.066,6 | 878,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 16.844 | 16.812 | 14.673 | 12.500 | 10.334 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 3.673,4 | 3.480,0 | 3.282,7 | 3.103,2 | 2.925,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 42.493 | 40.453 | 38.386 | 36.368 | 34.423 |
| Rast BDP (v %): | 3,7 | 3,5 | 3,3 | 5,0 | 5,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,3 | 8,3 | 8,7 | 9,4 | 10,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 24,7 | 34,9 | 58,5 | 53,9 | 72,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -353,7 | -345,4 | -317,8 | -334,6 | -345,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 255,1 | 257,2 | 241,8 | 236,3 | 241,4 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 1,7 | 2,0 | 2,8 | -2,3 | 10,5 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 2,4 | 8,7 | -4,4 | 11,8 | 7,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 9,8 | 9,8 | 12,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | 31,1+ | 399,8 | 455,7 | 454,1 | 439,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | 70,5+ | 1.143,7 | 1.069,1 | 904,5 | 905,0 |
| Boniteta države (op): | / | 38 | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) IMF napoved
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno marec 2026).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: IMF; WB; UNCTAD; TE, november 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Turčije
Če vas zanima stanje Turčije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Turčiji
Za uradno zaposlitev v Istanbulu morajo tujci najprej poiskati delodajalca in podpisati pogodbo o zaposlitvi, nato pa zaprositi za delovno dovoljenje in odpreti delovni vizum.
Postopek za delovno dovoljenje lahko tujci pridobijo preko delodajalca v Turčiji, ki vloži elektronsko vlogo, ali preko turškega veleposlaništva v tujini, kjer tujci vložijo prošnjo za delovno dovoljenje, delodajalec pa v Turčiji dopolni dokumentacijo.
Turčija izdaja več vrst delovnih dovoljenj, med katerimi so najpogostejša:
- začasno delovno dovoljenje (za največ 1 leto),
- stalno delovno dovoljenje (Tujci, ki imajo dovoljenje za dolgoročno bivanje ali so imeli zakonito delovno dovoljenje vsaj 8 let, lahko zaprosijo za stalno delovno dovoljenje)
- neodvisno delovno dovoljenje (za samozaposlene)
Običajno se hkrati z delovnim dovoljenjem izda tudi dovoljenje za bivanje, tako da ni potrebe po ločeni prijavi.
Turčija omogoča elektronski dostop do vseh postopkov prek državnega portala e-Devlet Kapisi, kjer so objavljena navodila za pridobitev delovnega dovoljenja in dovoljenja za bivanje.
Tujci imajo v Turčiji največje možnosti za zaposlitev v gradbeništvu, kmetijstvu in predelovalni industriji, kjer je potreba po fizičnih delavcih visoka, ter v sektorju storitev, turizmu in gostinstvu, ki ponuja številne tako sezonske kot stalne priložnosti.
Pomembni so tudi izobraževalni in zdravstveni sektor, kjer tujci pogosto delujejo kot učitelji jezikov ali zdravstveni strokovnjaki.
To so področja z največjo zaposlenostjo tujih državljanov.
Povprečna in minimalna bruto plača
Po podatkih turškega ministrstva za delo in socialno varnost, se je minimalna mesečna bruto plača v Turčiji januarja 2026 zvišala na 33.030 TRY, kar je približno 737,09 EUR.
Po zadnjih podatkih turškega statističnega urada je povprečno bruto mesečna plača v Turčiji leta 2024 znašala 39.253 TRY, kar je približno 875,89 EUR.
Povprečne plače se razlikujejo glede na panogo, lokacijo in druge dejavnike. Najvišje povprečne plače so v večjih mestih, kot sta Istanbul in Ankara.
Vrednosti TRY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2025.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 15,4 | 18,9 | 13,6 | 3,7 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 4,2 | 2,4 | 1,2 |
| Rast investicij | 7,2 | 1,3 | 8,4 | 3,9 |
Vir: Factiva; WB, september 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Turčija je v letu 2024 izvozila za 239,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 304,0 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -64,9 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Turčija največ izvažala vozila, strojno opremo, nafto in plin, električno in elektronsko opremo ter bisere, drage kamne, plemenite kovine.
- Največ so v letu 2024 izvozili v Nemčijo (7,8 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Združeno kraljestvo, Irak in Italija.
- Turčija je v letu 2024 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo ter bisere, drage kamne, plemenite kovine.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Kitajske (13,1 % od celotnega uvoza), sledijo Rusija, Nemčija, Italija in ZDA.
Turčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 19,1 | Vozila | 12,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 9,8 |
| Vozila | 9,2 | Mineralna goriva, olja | 6,3 |
| Električna in elektronska oprema | 7,9 | Električna in elektronska oprema | 6,3 |
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 7,2 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 5,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 13,1 | Nemčija | 7,8 |
| Rusija | 12,8 | ZDA | 6,2 |
| Nemčija | 7,9 | Združeno kraljestvo | 5,8 |
| Italija | 5,6 | Irak | 5,0 |
| ZDA | 4,7 | Italija | 4,9 |
| Slovenija (64. mesto) | 0,1 | Slovenija (26. mesto) | 1,0 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Turčiji so v letu 2024 znašale 166,3 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2020 je znašala -5,3 %.
- Celotne izhodne TNI Turčije so v letu 2024 znašale 64,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2020 pa je znašala 9,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Turčiji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji v Turčijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 51.020 |
| Nemčija | 47.746 |
| Rusija | 26.182 |
| Združeno kraljestvo | 19.402 |
| Katar | 18.894 |
| Luksemburg | 18.873 |
| ZDA | 18.778 |
| Španija | 18.174 |
| Švica | 17.703 |
| Francija | 16.468 |
Vir: UNCTAD; ITC, september 2025.
Poglejte si tudi:
