Švica
Osnovni podatki
Švica je z 41.286 kvadratnimi kilometri površine majhna, a izjemno bogata zahodnoevropska država. Ima 7,6 milijona prebivalcev, od katerih jih 73 % živi v mestih. Švicarsko prebivalstvo sestavlja okoli 65 % Nemcev, 18 % Francozov, 10 % Italijanov, en odstotek Retoromanov, preostali prebivalci pa so priseljenci (njihov delež se je v zadnjih desetih letih po ocenah povečal na 17 %).
Švica je znana po svoji zgodovinski nevtralnosti in ni sodelovala ne v prvi ne v drugi svetovni vojni. Glede na versko sestavo rimokatoliki predstavljajo okoli 46 %, protestanti pa 40 %. Uradni in poslovni jeziki so štirje - nemški, francoski, italijanski in retoromanski. Glavno mesto je Bern, valuta švicarski frank in v državi se uporablja metrični sistem.
Švica je članica
OECD (Organization for Economic Cooperation and Development),
WTO (World Trade Organization) in
EFTA (European Free Trade Association). Prav tako ima sklenjeno vrsto trgovinskih sporazumov z EU, ZDA in Japonsko. Nazadnje podpisan je sporazum o prosti trgovini z državami
GCC (Gulf Cooperation Council).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011; Dialog NewsRoom, september 2011.
Politični sistem
Švica je konfederacija 26 kantonov, po dejanski sestavi pa zelo podobna zvezni republiki.
Vrhovno zakonodajno telo je dvodomna zvezna skupščina, v katero volijo poslance za 4-letne mandate.
Državo vodi predsednik Zveznega sveta, čeprav je po ustavi vodja države Zvezni svet kot celota. Predsednik Zveznega sveta, ki opravlja le protokolarne dolžnosti, se zamenja vsako leto. Aktualna predsednica Zveznega Sveta je od 1. januarja 2011 Micheline Calmy-Rey.
Zaradi načela neposredne demokracije in suverenosti kantonov (vsak od 26 kantonov ima svoj parlament in svojo vlado), razen v naprej določenih pristojnostih, ki jih prenašajo na federacijo, ne moremo govoriti o vladajoči stranki. Od leta 1959 tako velja sporazum, sklenjen med najpomembnejšimi političnimi strankami, po katerem Zvezni svet sestavlja sedem članov (po dva člana iz Socialdemokratske stranke, Radikalno demokratske stranke in Konservativne demokratske stranke ter en član iz Krščanske demokratske stranke).
Zadnje zvezne volitve so bile 21. oktobra 2007, na njih pa si je položaj utrdila skrajno desna Švicarska ljudska stranka. Naslednje parlamentarne volitve bodo 23. oktobra 2011.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Švica ima zelo uspešno, moderno in perspektivno tržno razvito gospodarstvo. Življenjski standard, industrijska produktivnost, kakovost šolskega in zdravstvenega sistema so med najvišjimi v Evropi.
Kmetijski sektor prispeva približno 1 % BDP in zaposluje manj kot 4 % aktivnega prebivalstva. Samo 10 % zemlje je primerno za obdelavo. Najpomembnejši delež v kmetijstvu imata živinoreja in predelava mleka. Švicarske oblasti namenjajo kmetom številne subvencije, da bi zadostili strogim ekološkim kriterijem. Ekološko kmetijstvo v zadnjem času doživlja pravi razcvet.
Elektriko večinoma pridobivajo v hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah. Švica je po vsem svetu poznana po kakovosti svojih proizvodov, kamor spadajo ure, motorji, generatorji, turbine in različni visoko tehnološki izdelki. Predvsem v Baslu sta zelo dobro razviti kemična in farmacevtska industrija, ki svoje izdelke izvažata po celem svetu.
Tudi storitveni sektor je dobro razvit. Prevladujejo bančništvo, zavarovalništvo, logistika in turizem. Predvsem turizem ima v gospodarstvu veliko vlogo in pomaga pri uravnoteženju trgovinske bilance. Švica ima zelo nizko stopnjo brezposelnosti, visoko kvalificirano delovno silo in enega najvišjih BDP na prebivalca na svetu. Storitve prispevajo več kot 70 % BDP-ja ter zaposlujejo približno tri četrtine aktivnega prebivalstva.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.