Švica

Prodaja v Švico


Kako prodajati v Švico?
 
Predstavljamo vsebine:
Gospodarska politika vlade
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Tržne poti, distribucija
Spletna prodaja v Švici
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje 
Transport in logistika
Poslovni imeniki in koristne povezave
 
 

Gospodarska politika vlade


Domača vprašanja vključujejo:
 
  • javnofinančno konsolidacijo
  • zagotavljanje stabilnosti na domačih finančnih trgih in zagotavljanje mednarodnim vlagateljem, da Švica ostaja stabilen in predvidljiv trg za poslovanje po prisilni združitvi UBS in Credit Suisse
  • zagotavljanje energetske varnosti v kontekstu rusko-ukrajinske vojne in naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu.
 
V ospredju zunanje politike so pogovori o odnosih Švice z EU.
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Švicarski potrošniki cenijo kakovost izdelkov in so pripravljeni zanjo tudi plačati. Zelo pomembno vlogo pri nakupni odločitvi ima ustrezna poprodajna storitev. Švicarski potrošniki imajo radi nove in inovativne izdelke, vendar ostajajo zvesti blagovnim znamkam, ki jih poznajo. 

Veliko jim pomeni poreklo, zlasti pri svežih izdelkih. Lokalni izdelki imajo prednost pred tistimi, kjer poreklo izdelka ni navedeno. Švicarji so tudi največji porabniki ekoloških proizvodov na svetu.
 

Tržne poti, distribucija 

Švicarski maloprodajni sektor se sooča z zahtevnim okoljem zaradi povečane konkurence mednarodnih trgovcev na drobno, zlasti v sektorju mode in luksuznega blaga.
 
Kljub temu je panoga pokazala odpornost in prilagodljivost, pri čemer številni trgovci na drobno izvajajo nove strategije, kot so storitve klikni in prevzemi, ter storitve dostave na dom.
 
Supermarketi so največji distribucijski kanal v maloprodaji živil. Na trgu prevladujeta 2 lokalni trgovski verigi, Coop in Migros. Aktivnih je tudi več diskontnih trgovskih verig, kot sta nemški Aldi in Lidl.
 
Švica je ena od držav z najvišjim deležem prodaje trgovskih blagovnih znamk (okoli 50 %), tudi zaradi široke ponudbe dveh glavnih trgovskih verig. Migros ima okoli 250 trgovskih blagovnih znamk, Coop pa več kot 20, vendar s široko paleto izdelkov. Glede na študijo GfK, sta Migros in Coop 2 blagovni znamki, ki so jima švicarski potrošniki najbolj zvesti.

Na švicarskem maloprodajnem trgu prevladujejo vertikalno integrirani trgovci na drobno. Ti imajo centraliziran sistem nabave, s čimer konkurirajo manjšim neodvisnim trgovcem na drobno. Število neodvisnih trgovcev na drobno se tako zmanjšuje, povečuje pa se število diskontnih prodajaln in supermarketov. Trgovci na drobno s konkurenčnimi cenami pridobivajo tržni delež. Posamezni trgovci na drobno so ustanovili organizacije za zagotavljanje veleprodajnih, uvoznih in drugih storitev, da bi konkurirali velikim, vertikalno integriranim maloprodajnim podjetjem. Nekateri vodilni trgovci na drobno so pravno strukturirani kot zadruge.
 

Največji trgovci na drobno po prihodkih

Podjetje Prihodki v mio EUR (2023)
Coop-Gruppe Genossenschaft 35.481,51
Migros-Genossenschafts-Bund 24.702,05
Genossenschaft Migros Luzern In Dierikon 19.855,17
Misenso Ag 17.580,74
Avolta AG 14.914,45
Maus Frères Sa 3.694,84
The Nuance Group AG 2.302,65

  
 

Spletna prodaja v Švici

  • Po ocenah eCommerce DB, se bo švicarski trg e-trgovine v letu 2024 povečal za 5,9 % in dosegel vrednost 14,22 mlrd USD ali približno 13,15 mlrd EUR. 
  • Vrednost spletne prodaje naj bi po napovedih v obdobju 2024-2028 rasla po 4,5 % povprečni letni stopnji ter leta 2028 dosegla 16,98 mlrd USD ali približno 15,7 mlrd EUR. 
  • Delež spletne prodaje na švicarskem maloprodajnem trgu znaša 14 %. Po napovedih se bo do leta 2028 v povprečju povečeval za 8,1 % letno na 19,1 %.
 
Največji segment spletne maloprodaje predstavlja segment elektronike, ki ustvari 27,3 % prihodkov švicarskega e-trgovine.
 
Sledijo:
  • moda (23,7 %)
  • izdelki za zabavo in prosti čas (15,1 %)
  • e-trgovina z živili (14 %)
  • pohištvo in izdelki za dom (9,3 %)
  • izdelki za osebno nego (7,1 %)
  • DIY -izdelki naredi si sam (3,5 %).
 

Vodilni spletni ponudniki 

Največji spletni ponudnik na švicarskem trgu e-trgovine je digitec.ch. Ta spletna trgovina je leta 2023 ustvarila 1.045 mio USD (966,42 mio EUR) prihodkov.

Sledijo:
  • Galaxus.ch (1.025 mio USD ali 947,93 mio EUR)
  • Zalando.ch (857 mio USD ali 792,56 mio EUR) 
  • Brack.ch (610 mio USD ali 564,13 mio EUR)
  • Apple.com (529 mio USD ali 489,22 mio EUR). 

Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Švica ima sofisticiran sistem bančništva in financ, v katerem je na voljo večina načinov plačila,  vključno s plačilom na  odprti račun, akreditivom, vnaprejšnjim plačilom, dokumentarnim inkasom in faktoringom.
 
Pri B2C transakcijah se veliko uporabljajo tudi plačila preko spletnega bančništva in različnih mobilnih aplikacij.
 
Švicarska podjetja so pri plačilih zanesljiva in običajno plačajo vnaprej ali v roku 30 dni.


Več: Plačilni promet – izvozno okno

 

Transport in logistika


Švica ima odlično prometno infrastrukturo.

Država ima 3 mednarodna letališča (Zürich, Ženeva in Basel) in 11 regionalnih letališč.

Cestna in železniška omrežja so zelo dobro vzdrževana, zanesljiva in učinkovita.
Švica ima cestno omrežje, dolgo približno 73.000 km, od tega je 1.462 km avtocest, 5.200 km železniških prog, 21.500 km omrežja javnega prevoza in 1.000 km gorskih železnic.
Hitri vlaki zelo dobro povezujejo vsa večja mesta.

Največ blaga se v Švici prepelje po cesti in železnici. Poleg cestnega in železniškega prometa so v mednarodni trgovini pomembni sestavni del tudi letalski transport, renski ladijski promet in naftovodi. 


Več:   

 Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:


Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.

Viri: 
 
  • Factiva
  • EIU
  • Deloitte
  • eCommerce DB


Posodobljeno julij 2024.



Poglejte si tudi: