Švica

Prodaja v Švico

Gospodarska politika vlade

Vprašanja notranje politike vključujejo fiskalno konsolidacijo po krizi, ki je nastala zaradi pandemije korona virusa in spodbujanje gospodarskega okrevanja.

V središču zunanje politike pa bodo odnosi z EU. Po odločitvi švicarske nacionalne banke (SNB, centralna banka), da januarja 2015 opusti svojo mejo deviznega tečaja glede na evro, je bil ciljni razpon za trimesečni švicarski frank Libor ponovno uveden kot glavni instrument denarne politike, poleg tekočih intervencij na deviznih trgih. Junija 2019 je bilo to ciljno območje nadomeščeno s stopnjo - 0,75 % kot glavnim političnim orodjem, saj bo Libor potekel konec leta 2021.

Vlada se bo še naprej spopadala z mednarodnim pritiskom za nadaljnjo oslabitev bančne tajnosti. Energetska politika je usmerjena v dolgoročno opustitev jedrske energije. Priseljevanje ostaja sporno vprašanje politike.

Vlada je 16. marca 2020 razglasila izredne razmere. Prepovedala je vse zasebne in javne prireditve ter zaprla bare, šole, trgovine, podjetja in restavracije. Vlada je nato ukrepe po 27. aprilu postopoma sprostila. Ob močnem drugem valu okužb s korona virusom pa so oblasti od novembra 2020 spet postopoma zaostrovale omejitve. Vlada je napovedala zaprtje nebistvenih trgovin in obvezno delo na daljavo do 18. januarja 2021. Vlada je podaljšala tudi odlok o zaprtju restavracij in športnih objektov do marca 2021. Za ponudnike storitev, vključno z bankami in frizerskimi saloni, so tudi veljali nekateri omejevalni ukrepi. Oblasti načrtujejo, da bodo do poletja cepili 70 % prebivalstva, do konca marca pa približno 70 % starejših od 65 let.


Vir: EIU; Factiva, februar 2021. 
 
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Švicarski potrošniki cenijo kakovost izdelkov in so pripravljeni zanjo tudi plačati. Zelo pomembno vlogo pri nakupni odločitvi ima ustrezna poprodajna storitev. Švicarski potrošniki imajo radi nove in inovativne izdelke, vendar ostajajo zvesti blagovnim znamkam, ki jih poznajo. Veliko jim pomeni poreklo, zlasti pri svežih izdelkih. Lokalni izdelki imajo prednost pred tistimi, kjer poreklo izdelka ni navedeno. Švicarji so tudi največji porabniki ekoloških proizvodov na svetu.
 

Tržne poti, distribucija

Na švicarskem maloprodajnem trgu prevladujejo vertikalno integrirani trgovci na drobno. Ti imajo centraliziran sistem nabave, s čimer konkurirajo manjšim neodvisnim trgovcem na drobno. Število neodvisnih trgovcev na drobno se tako zmanjšuje, povečuje pa se število diskontnih prodajaln in supermarketov. Večina vodilnih trgovcev na drobno je pravno strukturiranih v zadruge.
 
Prodaja v hipermarketih se je v Švici v letu 2020 povečala za 2 % na 5,4 mlrd CHF ali približno 4,9 mlrd EUR. Migros Genossenschaftsbund eG je največji konkurent v segmentu, s 73 % tržnim deležem v letu 2020. Po napovedih analitikov se bo prodaja v tem segmentu v obdobju 2020-2025 zniževala po -1 % povprečni letni stopnji.

Prodaja v supermarketih se je v letu 2020 povečala za 8 % na 27,7 mlrd CHF ali 25,26 mlrd EUR. Coop Genossenschaft je največji ponudnik v kategoriji supermarketov, z 38 % tržnim deležem v letu 2020. Po napovedih analitikov se bo prodaja tudi v tem segmentu v obdobju 2020-2025 zniževala po -1 % povprečni letni stopnji.

Prodaja v diskontnih trgovinah se je v letu 2020 povečala za 8 % na 7,4 mlrd CHF ali 6,75 mlrd EUR. Migros Genossenschaftsbund eG ima v tem segmentu največji, 49 % tržni delež. Prodaja v diskontnih trgovinah se bo po napovedih v prihodnjih 5 letih povečevala po 3 % povprečni letni stopnji, oziroma 2 % ob predpostavki nespremenjenih cen.
 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Coop Gruppe Genossenschaft 25.346,79
Migros-Genossenschafts-Bund 20.638,39
Genossenschaft Migros Aare 16.588,86
Société Coopérative Migros Valais 16.588,86
Misenso Ag 14.688,58
Casa Interio Ag 13.765,38
Maus Frères Sa 4.976,74


Spletna prodaja v Švici

Spletna prodaja se je v Švici v letu 2020 povečala za 29 % in dosegla 9,6 mlrd CHF ali približno 8,76 mlrd EUR.

Leta 2020 je spletna prodaja zabeležila močno rast, ki je rezultat vsesplošnega premika v vedenju potrošnikov med pandemijo COVID-19. Številna prodajna mesta so morala zapreti svoja vrata, saj so švicarske oblasti skušale zajeziti širjenje virusa v državi. Ker so imeli potrošniki v času zdravstvene krize omejen dostop do maloprodaje v trgovinah, je bila spletna trgovina priročna alternativa, do katere so potrošniki lahko dostopali iz varnega udobja svojega doma. Rast vrednosti spletne prodaje je bila v Švici leta 2020 celo višja od sosednjih držav, kljub nižji stopnji rasti v prejšnjih letih.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna prodaja v Švici v obdobju 2020-2025 rasla po 6 % povprečni letni stopnji, oziroma 5 % ob predpostavki nespremenjenih cen.

Digitec Galaxus AG je vodilni spletni ponudnik na trgu, s 15 % tržnim deležem v letu 2020.

Spletni ponudniki v Švici:
 
  •        About You GmbH                  
  •        Amazon.de GmbH                   
  •        Apple Switzerland AG            
  •        Bertelsmann Medien (Schweiz) AG 
  •        bon prix Handelsgesellschaft AG 
  •        CeDe Shop AG                    
  •        Coop Genossenschaft             )
  •        Decathlon Switzerland SA        
  •        Dell Inc                        
  •        Digitec Galaxus AG              
  •        Dosenbach-Ochsner AG            
  •        eBoutic.ch SA                   
  •        Esprit Holdings Ltd             
  •        Fleurop-Interflora (Schweiz) AG 
  •        Galenica Ltd                    
  •        Heinrich Heine GmbH & Co        
  •        Ikea AG                         
  •        Marionnaud Switzerland AG       
  •        Maus Frères SA                  
  •        Media Saturn Management AG      
  •        Migros Genossenschaftsbund
  •        Nestlé Nespresso SA             
  •        Orell Füssli Thalia AG           
  •        OWIBA SA                        
  •        Payot Libraire                  
  •        Qualipet
  •        Quelle Vertriebs AG             
  •        Redcats AS                      
  •        ricardo.ch AG                   
  •        Tchibo Direct GmbH               
  •        Weltbild Verlag GmbH            
  •        Zalando SE                      
  •        Zur Rose AG      

Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi

 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Večina uvoznih transakcij švicarskih strank poteka preko računov s 30, 60 ali 90 dnevnim plačilnim rokom. Švicarska podjetja so zanesljivi plačniki. Pogosto se uporablja tudi dokumentarni inkaso (d/p).

Najbolj priljubljen način plačila, s katerim švicarski uvozniki pošiljajo plačilo svojim tujim dobaviteljem, je elektronski prenos sredstev.
V nekaterih industrijskih sektorjih se še vedno uporablja tudi akreditiv (l/c), predvsem zaradi lažjega pridobivanja bonitetnih ocen, kar povečuje preglednost in varnost transakcij.
 

 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika


Švicarska vlada je po letu 2017 financirala številne nove projekte prometne infrastrukture. Med ključne dokončane projekte spadata nova železniška povezava skozi Alpe (NRLA) in Gotthard Base Tunnel (GBT), ki sta pripomogla k reševanju težav, kot so omejitve zmogljivosti in zamude pri transportnih storitvah.

Švica ima cestno omrežje, dolgo približno 73.000 km, od tega je 1.462 km avtocest, 5.200 km železniških prog, 21.500 km omrežja javnega prevoza in 1.000 km gorskih železnic. Država ima 3 mednarodna letališča (Zürich, Ženeva in Basel) in 11 regionalnih letališč.

Največ blaga se v Švici prepelje po cesti in železnici. Poleg cestnega in železniškega prometa so v mednarodni trgovini pomembni sestavni del tudi letalski transport, renski ladijski promet in naftovodi.


Več:  

 Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:


Posodobljeno junij 2021.

_