Švica

Prodaja v Švico

 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Švicarski potrošniki cenijo kakovost izdelkov in so pripravljeni zanjo tudi plačati. Zelo pomembno vlogo pri nakupni odločitvi ima ustrezna poprodajna storitev. Švicarski potrošniki imajo radi nove in inovativne izdelke, vendar ostajajo zvesti blagovnim znamkam, ki jih poznajo. Veliko jim pomeni poreklo, zlasti pri svežih izdelkih. Lokalni izdelki imajo prednost pred tistimi, kjer poreklo izdelka ni navedeno. Švicarji so tudi največji porabniki ekoloških proizvodov na svetu.
 

Tržne poti, distribucija

Na švicarskem maloprodajnem trgu prevladujejo vertikalno integrirani trgovci na drobno. Ti imajo centraliziran sistem nabave, s čimer konkurirajo manjšim neodvisnim trgovcem na drobno. Število neodvisnih trgovcev na drobno se tako zmanjšuje, povečuje pa se število diskontnih prodajaln in supermarketov. Večina vodilnih trgovcev na drobno je pravno strukturiranih v zadruge.
 
Prodaja v hipermarketih je v Švici v letu 2019 ostala na enakem nivoju kot leto prej in dosegla vrednost 5,1 mlrd EUR. Po napovedih bo v prihodnjih petih letih rasla po skromni, 1 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 5,3 mlrd EUR. Največji konkurent v segmentu hipermarketov je Migros Genossenschaftsbund eG, ki je imel v letu 2019 74 % tržni delež, sledi pa mu trgovska veriga Coop.

Prodaja v diskontnih trgovinah se je v letu 2019 povečala za 4 % in dosegla 6,5 mlrd EUR. Po napovedih se bo prodaja v diskontnih trgovinah v prihodnjih petih letih povečevala po 5 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 8,1 mlrd EUR. Tudi v segmentu diskontnih trgovin je največji ponudnik Migros Genossenschaftsbund eG, ki je imel v letu 2019 49 % tržni delež. Drugi večji ponudniki v tem segmentu so še Denner, Aldi in Lidl.

Spletna prodaja se je v Švici v letu 2019 povečala za 9 % in dosegla vrednost 7,1 mlrd EUR. Po napovedih se bo spletna prodaja v Švici v prihodnjih petih letih povečevala po 9 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla vrednost 11 mlrd EUR. Največji spletni ponudnik na trgu je lokalno podjetje Digitec Galaxus AG, ki je imelo v letu 2019 14 % tržni delež.

Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Coop Gruppe Genossenschaft 26.313,54
Migros-Genossenschafts-Bund 21.425,55
Casa Interio Ag 14.290,40
Dufry AG 7.843,01
Migrolino Ag 6.382,20
Maus Frères Sa 5.166,55
Pacoptic Sàrl 4.305,46
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Večina uvoznih transakcij švicarskih strank poteka preko računov s 30, 60 ali 90 dnevnim plačilnim rokom. Švicarska podjetja so zanesljivi plačniki. Pogosto se uporablja tudi dokumentarni inkaso (d/p).

Najbolj priljubljen način plačila, s katerim švicarski uvozniki pošiljajo plačilo svojim tujim dobaviteljem, je elektronski prenos sredstev.
V nekaterih industrijskih sektorjih se še vedno uporablja tudi akreditiv (l/c), predvsem zaradi lažjega pridobivanja bonitetnih ocen, kar povečuje preglednost in varnost transakcij.
 
Povprečni plačilni rok v Švici je bil v letu 2019 31 dni, povprečna zamuda pri plačilu pa 14 dni.

 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Švico na 6. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Švicarski transportni sektor je v obdobju 2015-2019 rasel po 0,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel vrednost 7 mlrd EUR.

Švicarska vlada je po letu 2017 financirala številne nove projekte prometne infrastrukture. Med ključne dokončane projekte spadata nova železniška povezava skozi Alpe (NRLA) in Gotthard Base Tunnel (GBT), ki sta pripomogla k reševanju težav, kot so omejitve zmogljivosti in zamude pri transportnih storitvah.

Največ transporta se v Švici odvija po cestah. Segment cestnega transporta je v Švici v letu 2019 ustvaril prihodke v višini 4,6 mlrd EUR, kar predstavlja 65,7 % celotne vrednosti sektorja. Segment letalskega transporta je v tem obdobju ustvaril prihodke v višini 1,6 mlrd EUR ali 22,5 % celotne vrednosti sektorja.

Analitiki napovedujejo, da bo švicarski transportni sektor v obdobju 2020-2024 rasel po 0,7 % povprečni letni stopnji. Izbruh pandemije COVID-19 bo v letu 2020 v veliki meri vplival na industrijo. Poraba bencina je v času pandemije drastično upadla, saj so številna večja mesta po svetu uvedla stroge blokade, ki prepovedujejo nepotrebno gibanje. Poleg tega so se cene nafte znatno znižale. To bi lahko izboljšalo operativne marže ponudnikov prevoznih storitev. A zaradi pandemije morajo ponudniki upoštevati strožja pravila in ukrepe za svoje osebje in procese, kar lahko poveča stroške. Kasnejša gospodarska recesija bi lahko zmanjšala tudi povpraševanje po prevoznih storitvah.


 
Tržna segmentacija za leto 2019
 
Segment Odstotek
Cestni transport 65,7 %
Letalski transport 22,5 %
Železniški transport 11,8 %
 
Več:  

 Poslovni imeniki in koristne povezave:

 
 
Posodobljeno oktober 2020.

_