Švica

Predstavitev gospodarstva Švice

Predstavitev države

Uradni naziv  Schweizerische Eidgwenossenschaft/Confédération Suisse/Confederazione Svizzera/Švicarska konfederacija 
Mednarodna oznaka CH/CHE 
Glavno mesto Bern
Velikost (km2) 41.285
Prebivalci (mio) 8,7
Uradni jezik Nemščina, francoščina, italijanščina, retoromanščina.Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Rimo-katoliki (34,4 %), protestanti (22,5 %), muslimani (5,5 %)
Denarna enota Švicarski frank (CHF)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 41
 


 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Zürich 380.500
Basel 198.200
Geneva 198.100
Lausanne 146.400
Bern 141.800
 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1848 in v celoti spremenjeni l. 1874 in l. 2000.

Zakonodajna oblast:

Dvodomna zvezna skupščina (parlament) obsega 200-članski Državni svet in 46-članski Svet kantonov. Oba domova volijo neposredno, vendar pa se število sedežev na kanton v Državnem svetu porazdeli glede na število prebivalcev. Vsak kanton voli dva predstavnika v Svet kantonov in vsak pol-kanton izvoli enega predstavnika, ne glede na število prebivalcev. Vsak v obeh domovih potrjen zakon, ki spreminja ustavo, je treba predložiti na referendumu. Zakoni gredo v odločanje na referendumu, če to zahteva osem kantonov ali 50.000 državljanov. Državljani lahko sprožijo spremembe ustave z zbiranjem 100.000 podpisov za peticijo za referendum (ljudska pobuda).

Volitve:

Zadnje zvezne volitve so bile 20. oktobra 2019, naslednje bodo oktobra 2024.

Vodstvo države:

Vodja države je zvezni predsednik. Na tem mestu vsako leto izmenjujejo člani Zveznega sveta (vlade).

Izvršilna oblast:

Zvezni svet (vlada) ima sedem članov izvoljenih individualno za štiriletno mandatno obdobje. Vlada se voli, vendar ne nujno, na skupni seji obeh domov parlamenta. Na zadnjih volitvah oktobra 2019 je zmagala desna Švicarska ljudska stranka. Socialdemokrati so osvojili drugo mesto, liberalci pa tretje. 

Zvezni predsednik: Ignazio Cassis (od 1. januarja 2022)

 

Švica je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development), WTO (World Trade Organization). Sklenjeno ima vrsto trgovinskih sporazumov, med drugim z EU, ZDA, Kitajsko in Japonsko.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 8,9 8,8 8,7 8,7 8,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 219 217
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 647,8 646,1 670,6 659,6 654,0
 BDP per capita (v EUR): 73.234 73.506 76.801 76.065 75.976
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 633,7 606,9 565,7 548,9 566,2
 BDP per capita (PPP, v EUR): 71.650 69.048 64.786 63.301 65.776
 Rast BDP (v %): 1,9 3,0 3,6 -2,5 1,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,4 2,4 3,0 3,1 2,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 0,6 1,1 0,6 -0,7 0,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -258,9 -261,1 -259,2 -254,4 -242,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 324,5 327,3 343,2 308,9 306,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,3 4,9 8,2 -6,4 -0,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,1 5,0 2,5 -4,4 -0,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 14,1 -26,2 -61,0 -225,7 7,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 975,2+ 5.270,9 4.017,8 2.268,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 951,6+ 4.266,5 3.859,1 2.907,3
Stopnja tveganja države (op): / 10 10 10 13
Razred tveganja (op): / A A A A


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Švica nima zakonsko določene minimalne plače. Povprečna bruto mesečna plača je v začetku leta 2022 znašala 6.507 CHF ali 6.018,86 EUR.

Vrednosti CHF so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021. 


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 2,6 3,2 1,8 2,0
Rast javne potrošnje 5,0 -0,7 0,4 0,5
Rast investicij 2,5 3,0 2,2 1,4


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Izvoz blaga je v letu 2020 znašal 299,7 mlrd EUR, uvoz pa 229,7 mlrd EUR, kar ima za rezultat presežek v blagovni menjavi v višini 70 mlrd EUR. Švica je v letu 2020 največ izvažala farmacevtske izdelke, drage kamne in kovine, organske kemikalije, stroje ter ure. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2020 so bile ZDA, kamor so izvozili 23 % celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Kitajska, Združeno kraljestvo in Francija. V uvozu blaga so na vrhu dragi kamni in kovine, farmacevtski izdelki, stroji, vozila ter električna in elektronska oprema. Nemčija je na prvem mestu držav, od koder je Švica v letu 2020 največ uvažala. Iz Nemčije so uvozili 19,5 % od celotnega uvoza. Sledijo Italija, ZDA, Kitajska in Francija.

 

Švica - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.


 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 35,9 Farmacevtski izdelki 27,7
Farmacevtski izdelki 13,4 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 27,0
Stroji, jedrski reaktorji 6,6 Organski kemijski proizvodi 8,0
Vozila 5,2 Stroji, jedrski reaktorji 6,6
Električna in elektronska oprema 5,1 Ure in njihovi deli 5,7
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 19,5 ZDA 23,0
Italija 8,1 Nemčija 15,4
ZDA 7,2 Kitajska 5,5
Kitajska 6,1 Združeno kraljestvo 5,3
Francija 6,0 Francija 5,2
Slovenija (36. mesto) 0,4 Slovenija (15. mesto) 1,6


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Švici so v letu 2018 znašale 900,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,2 %. Celotne izhodne TNI Švice so v letu 2018 znašale 1.070,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 4,0 %.
 

 

 Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Švici 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 32,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju finančnih storitev in komunikacij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 10.090,8
Nemčija 6.010,9
Francija 3.716,8
Združeno kraljestvo 2.958,7
Nizozemska 1.071,0
Druge države 8.444,0
Skupaj 32.292,2
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Finančne storitve 5.426,1
Komunikacije 3.402,5
Progr. opr. in IT storitve 3.275,7
Farmacija 2.901,9
Transport 2.449,0
Drugi sektorji 14.836,6
Skupaj 32.292,2
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Equinix 481,4
Merck KGaA 474,5
IBM 408,7
Aldi 269,7
Microsoft 204,7
Raiffeisen Zentral Bank 110,8
Google 76,4

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.


 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo