Švica

Predstavitev gospodarstva Švice

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Schweizerische Eidgenossenschaft / Confédération Suisse /Confederazione Svizzera / Švicarska konfederacija

CH / CHE

Bern

41.285

8,7

Nemški, francoski, italijanski in retoromanski

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Rimokatoliki 35,9 %, protestanti 23,8 %, muslimani 5,4 %, neopredeljeni 26 %

75.730 EUR (2020)

Švicarski frank (CHF)

Enako kot v Sloveniji

+ 41

 


 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Zürich 415.367
Geneva 201.818
Basel 171.258
Lausanne 139.111
Bern 133.883
 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1848 in v celoti spremenjeni l. 1874 in l. 2000.

Zakonodajna oblast:

Dvodomna zvezna skupščina (parlament) obsega 200-članski Državni svet in 46-članski Svet kantonov. Oba domova volijo neposredno, vendar pa se število sedežev na kanton v Državnem svetu porazdeli glede na število prebivalcev. Vsak kanton voli dva predstavnika v Svet kantonov in vsak pol-kanton izvoli enega predstavnika, ne glede na število prebivalcev. Vsak v obeh domovih potrjen zakon, ki spreminja ustavo, je treba predložiti na referendumu. Zakoni gredo v odločanje na referendumu, če to zahteva osem kantonov ali 50.000 državljanov. Državljani lahko sprožijo spremembe ustave z zbiranjem 100.000 podpisov za peticijo za referendum (ljudska pobuda).

Volitve:

Zadnje zvezne volitve so bile 20. oktobra 2019, naslednje bodo oktobra 2024.

Vodstvo države:

Vodja države je zvezni predsednik. Na tem mestu vsako leto izmenjujejo člani Zveznega sveta (vlade).

Izvršilna oblast:

Zvezni svet (vlada) ima sedem članov izvoljenih individualno za štiriletno mandatno obdobje. Vlada se voli, vendar ne nujno, na skupni seji obeh domov parlamenta. Na zadnjih volitvah oktobra 2019 je zmagala desna Švicarska ljudska stranka. Socialdemokrati so osvojili drugo mesto, liberalci pa tretje. 

Zvezni predsednik: Guy Parmelin (od 1. januarja 2021)

 

Švica je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development), WTO (World Trade Organization). Sklenjeno ima vrsto trgovinskih sporazumov, med drugim z EU, ZDA, Kitajsko in Japonsko.


Vir: EIU; Factiva, februar 2021.

 

Gospodarska politika vlade

Vprašanja notranje politike vključujejo fiskalno konsolidacijo po krizi, ki je nastala zaradi pandemije korona virusa in spodbujanje gospodarskega okrevanja.

V središču zunanje politike pa bodo odnosi z EU. Po odločitvi švicarske nacionalne banke (SNB, centralna banka), da januarja 2015 opusti svojo mejo deviznega tečaja glede na evro, je bil ciljni razpon za trimesečni švicarski frank Libor ponovno uveden kot glavni instrument denarne politike, poleg tekočih intervencij na deviznih trgih. Junija 2019 je bilo to ciljno območje nadomeščeno s stopnjo - 0,75 % kot glavnim političnim orodjem, saj bo Libor potekel konec leta 2021.

Vlada se bo še naprej spopadala z mednarodnim pritiskom za nadaljnjo oslabitev bančne tajnosti. Energetska politika je usmerjena v dolgoročno opustitev jedrske energije. Priseljevanje ostaja sporno vprašanje politike.

Vlada je 16. marca 2020 razglasila izredne razmere. Prepovedala je vse zasebne in javne prireditve ter zaprla bare, šole, trgovine, podjetja in restavracije. Vlada je nato ukrepe po 27. aprilu postopoma sprostila. Ob močnem drugem valu okužb s korona virusom pa so oblasti od novembra 2020 spet postopoma zaostrovale omejitve. Vlada je napovedala zaprtje nebistvenih trgovin in obvezno delo na daljavo do 18. januarja 2021. Vlada je podaljšala tudi odlok o zaprtju restavracij in športnih objektov do marca 2021. Za ponudnike storitev, vključno z bankami in frizerskimi saloni, so tudi veljali nekateri omejevalni ukrepi. Oblasti načrtujejo, da bodo do poletja cepili 70 % prebivalstva, do konca marca pa približno 70 % starejših od 65 let.


Vir: EIU; Factiva, februar 2021. 


 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge