Švica

Predstavitev gospodarstva Švice

Predstavitev države

 
Uradni naziv  Schweizerische Eidgwenossenschaft/Confédération Suisse/Confederazione Svizzera/Švicarska konfederacija 
Mednarodna oznaka   CH/CHE 
Glavno mesto Bern
Velikost (km2) 41.285
Prebivalci (mio) 8,7
Uradni jezik Nemščina, francoščina, italijanščina, retoromanščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Rimo-katoliki (34,4 %), protestanti (22,5 %), muslimani (5,5 %)
Denarna enota Švicarski frank (CHF)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 41
 


 

Prebivalstvo Švice

Švica ima 8,7 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Zürich 380.500
Basel 198.200
Geneva 198.100
Lausanne 146.400
Bern 141.800
 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1848 in v celoti spremenjeni l. 1874 in l. 2000.

Zakonodajna oblast:

Dvodomna zvezna skupščina (parlament) obsega 200-članski Državni svet in 46-članski Svet kantonov. Oba domova volijo neposredno, vendar pa se število sedežev na kanton v Državnem svetu porazdeli glede na število prebivalcev. Vsak kanton voli dva predstavnika v Svet kantonov in vsak pol-kanton izvoli enega predstavnika, ne glede na število prebivalcev. Vsak v obeh domovih potrjen zakon, ki spreminja ustavo, je treba predložiti na referendumu. Zakoni gredo v odločanje na referendumu, če to zahteva osem kantonov ali 50.000 državljanov. Državljani lahko sprožijo spremembe ustave z zbiranjem 100.000 podpisov za peticijo za referendum (ljudska pobuda).

Volitve:

Zadnje zvezne volitve so bile 20. oktobra 2019, naslednje bodo oktobra 2024.

Vodstvo države:

Vodja države je zvezni predsednik. Na tem mestu vsako leto izmenjujejo člani Zveznega sveta (vlade).

Izvršilna oblast:

Zvezni svet (vlada) ima sedem članov izvoljenih individualno za štiriletno mandatno obdobje. Vlada se voli, vendar ne nujno, na skupni seji obeh domov parlamenta. Na zadnjih volitvah oktobra 2019 je zmagala desna Švicarska ljudska stranka. Socialdemokrati so osvojili drugo mesto, liberalci pa tretje. 

Zvezni predsednik: Ignazio Cassis (od 1. januarja 2022)

 

Švica je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development), WTO (World Trade Organization). Sklenjeno ima vrsto trgovinskih sporazumov, med drugim z EU, ZDA, Kitajsko in Japonsko.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 8,9 8,8 8,7 8,7 8,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 219 217 215
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 683,2 688,3 687,2 659,6 654,0
 BDP per capita (v EUR): 77.241 78.311 78.713 76.067 75.975
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 646,7 619,3 571,7 548,9 566,2
 BDP per capita (PPP, v EUR): 73.108 70.465 65.476 63.303 65.776
 Rast BDP (v %): 0,9 2,4 3,7 -2,5 1,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,7 2,2 3,0 3,2 2,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,6 2,9 0,6 -0,7 0,4
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -311,7 -305,8 -270,6 -254,4 -242,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 375,3 377,9 365,6 308,9 306,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 1,9 4,3 12,8 -6,4 -0,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,0 5,0 5,8 -4,4 -0,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 76,3 65,5 7,9 -225,7 7,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 4.972,4+ 5.257,4 4.017,8 2.268,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 3.745,4+ 4.266,5 3.859,1 2.907,3
Stopnja tveganja države (op): / 10 10 10 13
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / 36 38


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Švica nima zakonsko določene minimalne plače. Povprečna bruto mesečna plača je v začetku leta 2022 znašala 6.507 CHF ali 6.018,86 EUR.

Vrednosti CHF so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021. 
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 2,6 3,2 1,8 2,0
Rast javne potrošnje 5,0 -0,7 0,4 0,5
Rast investicij 2,5 3,0 2,2 1,4


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Švica je v letu 2021 izvozila za 343,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 259,2 mlrd EUR. 
  • Presežek v blagovni menjavi je znašal 84,0 mlrd EUR. V letu 2021 je Švica največ izvažala bisere, drage kamne, plemenite kovine, farmacevtske izdelke, kemijske proizvode, ure ter strojno opremo.
  • Največ so v letu 2021 izvozili v ZDA (16,6 % od celotnega izvoza), sledijo Nemčija, Kitajska, Indija in Italija.
  • Švica je v letu 2021 največ uvažala bisere, drage kamne, plemenite kovine, farmacevtske izdelke, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter vozila.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (19,3 % od celotnega uvoza), sledijo Združeno kraljestvo, ZDA, Italija in Kitajska.

 

Švica - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 34,1 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 28,0
Farmacevtski izdelki 13,1 Farmacevtski izdelki 26,7
Stroji, jedrski reaktorji 6,5 Organski kemijski proizvodi 7,8
Električna in elektronska oprema 5,3 Ure in njihovi deli 6,4
Vozila 5,0 Stroji, jedrski reaktorji 6,3
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Nemčija 19,3 ZDA 16,6
Združeno kraljestvo 11,2 Nemčija 14,5
ZDA 7,5 Kitajska 8,7
Italija 7,4 Indija 8,3
Kitajska 6,1 Italija 5,3
Slovenija (24. mesto) 0,7 Slovenija (11. mesto) 2,3


Vir: Factiva; ITC, junij 2022.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Švici so v letu 2019 znašale 1.300,8 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 4,6 %.
  • Celotne izhodne TNI Švice so v letu 2019 znašale 1.341,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 4,1 %. 
 

 Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Švici 2020 - 2023 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
 

 

Pogosta vprašanja

 

Kakšne so poslovne priložnosti v Švici?

Najboljše možnosti za vstop na švicarski trg imajo izdelki z naprednimi tehnologijami.
 
Priložnosti na švicarskem trgu
 
 

Kako prodajati preko spleta v Švico?

Največ spletne prodaje v Švici je v segmentih elektronike in mode, medtem ko sta segmenta izdelkov za opremo doma in športnih izdelkov, najhitreje rastoča segmenta. 

Spletna prodaja v Švici

 

Kolikšen je davek na dodano vrednost v Švici?

Standardna stopnja je 7,7 %. Znižane stopnje znašajo 2,5 % 
 
Davek na dodano vrednost v Švici
 
 

Kako ustanoviti d.o.o. v Švici?

Družbo z omejeno odgovornostjo ustanovi eden ali več ustanoviteljev. Ni omejitev glede državljanstva in stalnega prebivališča.
 
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Švici



Poglejte si tudi: