Švica 
Predstavitev gospodarstva Švice
Predstavitev države
| Uradni naziv | Schweizerische Eidgwenossenschaft/Confédération Suisse/Confederazione Svizzera/Švicarska konfederacija |
| Mednarodna oznaka | CH/CHE |
| Glavno mesto | Bern |
| Velikost (km2) | 41.285 |
| Prebivalci (mio) | 8,8 |
| Uradni jezik | Nemščina, francoščina, italijanščina, retoromanščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (34,4 %), protestanti (22,5 %), muslimani (5,5 %) |
| Denarna enota | Švicarski frank (CHF) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 41 |
Prebivalstvo Švice
Švica ima 8,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Zürich | 380.500 |
| Basel | 198.200 |
| Geneva | 198.100 |
| Lausanne | 146.400 |
| Bern | 141.800 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1848 in v celoti spremenjeni l. 1874 in l. 2000. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomna zvezna skupščina (parlament) obsega 200-članski Državni svet in 46-članski Svet kantonov. Oba domova volijo neposredno, vendar pa se število sedežev na kanton v Državnem svetu porazdeli glede na število prebivalcev. Vsak kanton voli dva predstavnika v Svet kantonov in vsak pol-kanton izvoli enega predstavnika, ne glede na število prebivalcev. Vsak v obeh domovih potrjen zakon, ki spreminja ustavo, je treba predložiti na referendumu. Zakoni gredo v odločanje na referendumu, če to zahteva osem kantonov ali 50.000 državljanov. Državljani lahko sprožijo spremembe ustave z zbiranjem 100.000 podpisov za peticijo za referendum (ljudska pobuda). |
|
Volitve: |
Zadnje zvezne volitve so bile 20. oktobra 2019, naslednje bodo oktobra 2023. |
|
Vodstvo države: |
Vodja države je zvezni predsednik. Na tem mestu vsako leto izmenjujejo člani Zveznega sveta (vlade). |
|
Izvršilna oblast: |
Zvezni svet (vlada) ima sedem članov izvoljenih individualno za štiriletno mandatno obdobje. Vlada se voli, vendar ne nujno, na skupni seji obeh domov parlamenta. Na zadnjih volitvah oktobra 2019 je zmagala desna Švicarska ljudska stranka. Socialdemokrati so osvojili drugo mesto, liberalci pa tretje. Zvezni predsednik: Alain Berset (od 1. januarja 2023). |
Švica je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development), WTO (World Trade Organization). Sklenjeno ima vrsto trgovinskih sporazumov, med drugim z EU, ZDA, Kitajsko in Japonsko.
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 8,9 | 8,9 | 8,8 | 8,7 | 8,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 217++ | 219 | 219 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 820,3 | 806,5 | 766,6 | 676,2 | 648,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 92.292 | 91.173 | 87.214 | 77.444 | 74.778 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 765,2 | 736,4 | 697,6 | 568,4 | 541,4 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 86.100 | 83.252 | 79.368 | 65.093 | 62.439 |
| Rast BDP (v %): | 2,0 | 1,2 | 2,1 | 4,2 | -2,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,0 | 1,9 | 2,2 | 3,0 | 3,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,3 | 2,2 | 2,8 | 0,6 | -0,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -375,3 | -348,0 | -336,7 | -272,4 | -254,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 462,9 | 443,0 | 448,6 | 371,0 | 310,1 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,3 | 2,3 | 5,8 | 12,2 | -5,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,1 | 2,7 | 5,7 | 4,9 | -3,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 72,5 | 86,3 | 26,3 | -113,6 | -212,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 7,443,0+ | 11.074,1 | 5.257,4 | 4.017,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 4.367,1+ | 8.306,4 | 4.266,5 | 3.859,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 12 | 10 | 10 | 10 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 36 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Švici
Švicarski trg dela je eden najprivlačnejših na svetu, saj ima država stabilno gospodarstvo, visoke plače ter ugodne pogoje za zaposlitev in življenje.
Za državljane tretjih držav (države nečlanice EU) je zaposlitev v Švici povezana predvsem s predhodnim iskanjem zaposlitve na lokalnem trgu dela. Je predpogoj za pridobitev delovnega dovoljenja in delovne vize.
Švica tujcem ponuja veliko možnosti v sezonskem delu, predvsem v turizmu (na primer delo v hotelih, restavracijah, barih in na smučiščih).
Usposobljeni strokovnjaki najlažje najdejo delo v IT sektorju, v farmaciji, v industriji elektronike, na področju telekomunikacij ter na področju tehnologije in inženiringa.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna plača v državi ni določena. Ta številka je določena v pogodbi delavca ali v kolektivnih pogodbah med delodajalci in sindikati.
Po poročilu švicarskega zveznega statističnega urada (marec 2022), ima Švica s povprečnim mesečnim bruto dohodkom 6.555 CHF (6.524 EUR) eno izmed najvišjih povprečnih plač na svetu.
V primerjavi z drugimi evropskimi državami ima Švica sorazmerno nizko davčno obremenitev.
Najvišje povprečne plače v Švici imajo v finančnem sektorju, saj finančni delavci zaslužijo povprečno 10.211 CHF (10.163 EUR) na mesec.
Delavci v farmacevtskem sektorju zaslužijo 10.040 CHF (9.993 EUR) na mesec, sledi jim IT sektor z bruto mesečnim dohodkom 9.200 CHF (9.156 EUR).
Najmanj zaslužijo delavci v gostinstvu, 4.479 CHF (4.458 EUR) na mesec, ter v maloprodajnem sektorju, 4.997 CHF (4.973 EUR) na mesec.
Vrednosti CHF so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,0 | 1,6 | 1,7 | 1,3 |
| Rast javne potrošnje | -0,5 | 1,5 | 0,9 | 0,4 |
| Rast investicij | -0,8 | 0,6 | 0,7 | 1,3 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Švica je v letu 2022 izvozila za 402,8 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 339,5 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 63,2 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Švica največ izvažala bisere, drage kamne, plemenite kovine, farmacevtske izdelke, kemijske proizvode, ure ter strojno opremo.
- Največ so v letu 2022 izvozili v ZDA (16,3 % od celotnega izvoza), sledijo Nemčija, Kitajska, Italija in Francija.
- Švica je v letu 2022 največ uvažala bisere, drage kamne, plemenite kovine, farmacevtske izdelke, nafto in plin, strojno opremo ter električno in elektronsko opremo.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Nemčije (19,7 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Italija, Francija in Kitajska.
Švica - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 33,0 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 30,0 |
| Farmacevtski izdelki | 13,7 | Farmacevtski izdelki | 24,4 |
| Mineralna goriva, olja | 6,6 | Organski kemijski proizvodi | 7,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 6,1 | Ure in njihovi deli | 6,5 |
| Električna in elektronska oprema | 5,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 6,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 19,7 | ZDA | 16,3 |
| ZDA | 10,7 | Nemčija | 13,4 |
| Italija | 7,0 | Kitajska | 11,0 |
| Francija | 6,5 | Italija | 6,4 |
| Kitajska | 6,0 | Francija | 5,3 |
| Slovenija (10. mesto) | 2,0 | Slovenija (9. mesto) | 3,0 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Švici so v letu 2021 znašale 1.160,7 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala -0,9 %.
- Celotne izhodne TNI Švice so v letu 2021 znašale 1.337,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 2,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Švici 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Švico
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Luksemburg | 356.497 |
| Nizozemska | 354.581 |
| Irska | 91.931 |
| ZDA | 73.387 |
| Združeno kraljestvo | 71.226 |
| Francija | 43.179 |
| Madžarska | 39.641 |
| Japonska | 18.989 |
| Nemčija | 17.876 |
| Belgija | 15.478 |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Pogosta vprašanja
Kakšne so poslovne priložnosti v Švici?
Najboljše možnosti za vstop na švicarski trg imajo izdelki z naprednimi tehnologijami.
Priložnosti na švicarskem trgu
Kako prodajati preko spleta v Švico?
Največ spletne prodaje v Švici je v segmentih elektronike in mode, medtem ko sta segmenta izdelkov za opremo doma in športnih izdelkov, najhitreje rastoča segmenta.
Spletna prodaja v Švici
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Švici?
Standardna stopnja je 7,7 %. Znižane stopnje znašajo 2,5 %
Davek na dodano vrednost v Švici
Kako ustanoviti d.o.o. v Švici?
Družbo z omejeno odgovornostjo ustanovi eden ali več ustanoviteljev. Ni omejitev glede državljanstva in stalnega prebivališča.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Švici
Poglejte si tudi:
