Švica

Predstavitev gospodarstva Švice

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Schweizerische Eidgenossenschaft / Confédération Suisse /Confederazione Svizzera / Švicarska konfederacija

CH / CHE

Bern

41.285

8,7

Nemški, francoski, italijanski in retoromanski

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Rimskokatoliška 36,5 %, protestanti 24,5 %, muslimani 5,2 %, ostali in neopredeljeni 33,8 %

72.959 EUR (2019)

Švicarski frank (CHF)

Enako kot v Sloveniji

+ 41

 


 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Zürich 415.367
Geneva 201.818
Basel 171.258
Lausanne 139.111
Bern 133.883
 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1848 in v celoti spremenjeni l. 1874 in l. 2000.

Zakonodajna oblast:

Dvodomna zvezna skupščina (parlament) obsega 200-članski Državni svet in 46-članski Svet kantonov. Oba domova volijo neposredno, vendar pa se število sedežev na kanton v Državnem svetu porazdeli glede na število prebivalcev. Vsak kanton voli dva predstavnika v Svet kantonov in vsak pol-kanton izvoli enega predstavnika, ne glede na število prebivalcev. Vsak v obeh domovih potrjen zakon, ki spreminja ustavo, je treba predložiti na referendumu. Zakoni gredo v odločanje na referendumu, če to zahteva osem kantonov ali 50.000 državljanov. Državljani lahko sprožijo spremembe ustave z zbiranjem 100.000 podpisov za peticijo za referendum (ljudska pobuda).

Volitve:

Zadnje zvezne volitve so bile 20. oktobra 2019, naslednje bodo oktobra 2024.

Vodstvo države:

Vodja države je zvezni predsednik. Na tem mestu vsako leto izmenjujejo člani Zveznega sveta (vlade).

Izvršilna oblast:

Zvezni svet (vlada) ima sedem članov izvoljenih individualno za štiriletno mandatno obdobje. Vlada se voli, vendar ne nujno, na skupni seji obeh domov parlamenta. Na zadnjih volitvah oktobra 2019 je zmagala desna Švicarska ljudska stranka. Socialdemokrati so osvojili drugo mesto, liberalci pa tretje. 

Zvezna predsednica: Simonetta Sommaruga (od 1. januarja 2020)

 

Švica je članica OECD (Organization for Economic Cooperation and Development), WTO (World Trade Organization). Sklenjeno ima vrsto trgovinskih sporazumov, med drugim z EU, ZDA, Kitajsko in Japonsko.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Primarni cilji vlade vključujejo fiskalno stabilnost, spodbujanje gospodarskega okrevanja ter reforme državnih sistemov socialne varnosti. Odnos z EU bo primarni cilj zunanje politike. Po odločitvi švicarske nacionalne banke (SNB, centralna banka), da januarja 2015 opusti svojo mejo deviznega tečaja glede na evro, je bil ciljni razpon za trimesečni švicarski frank Libor ponovno uveden kot glavni instrument denarne politike, poleg tekočih intervencij na deviznih trgih. Junija 2019 je bilo to ciljno območje nadomeščeno s stopnjo - 0,75 % kot glavnim političnim orodjem, saj bo Libor potekel konec leta 2021.

Vlada se bo še naprej spopadala z mednarodnim pritiskom za nadaljnjo oslabitev bančne tajnosti. Energetska politika je usmerjena v dolgoročno opustitev jedrske energije. Priseljevanje ostaja sporno vprašanje politike.

Preudarno vodenje politike po opustitvi zgornje meje deviznega tečaja z eurom v letu 2015 je Švico postavilo na bolj stabilno podlago. Vlada je priznala potrebo po strukturnih reformah, da bi okrepila srednjeročne možnosti rasti. Maja 2019 so v Švici na volitvah izglasovali reformo davka od dohodkov pravnih oseb, ki naj bi začela veljati leta 2020. Reforma bo odstranila preferencialne davčne stopnje za multinacionalke in hkrati znižala izhodiščne stopnje za ohranitev konkurenčnosti Švice. Vlada bo tudi povečala sredstva v okviru državnega pokojninskega sistema za nadomestilo nižjih prihodkov od davka dohodkov pravnih oseb, kar bi sicer finančno obremenilo javne storitve.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge