Švica

Gospodarske panoge Švice

Priložnosti na trgu


Švicarski trg je prefinjen in konkurenčen. Perspektivna področja za tuje izvoznike in vlagatelje so:
 
Biotehnologija in farmacija: Švica ima vodilni položaj v svetovni farmacevtski in biotehnični industriji. Mesto Basel je evropsko farmacevtsko središče, država pa ima tudi močno biotehnološko industrijo. „Health Valley“ (grozd biotehnologije v francosko govorečem delu Švice) je najhitreje rastoči grozd na svetu in tretji evropski grozd po Cambridgeu in Oxfordu. Izdatki za zdravila na prebivalca so med najvišjimi na svetu, potrošnja pa je osredotočena predvsem na patentirana zdravila. Potencial rasti obstaja na področjih kmetijske (zelene) biotehnologije, industrijske (bele) biotehnologije, bioinformatike in znanosti o življenju. Švicarska farmacevtska podjetja so prav tako zainteresirana za partnerstva z univerzami, raziskovalnimi centri in start-upi na inovativnih terapevtskih področjih, kot sta genska terapija in tekoča biopsija.
 
Hrana in pijača: Švica veliko hrane uvozi. Potrošniki povprašujejo predvsem po kakovostnih premium izdelkih, ki se razlikujejo od tistih, ki so že na voljo na trgu. Priložnosti za izvoz so predvsem v segmentih zdravih alternativ obstoječim proizvodnim linijam (brez umetnih barvil in z malo sladkorja), etnične hrane, jagnječjega in govejega mesa, alkoholnih pijač ter inovativnih brezalkoholnih pijač.
 
IKT: Sektorji, ki največ vlagajo v IKT, so mediji, banke, zavarovalnice, korporativne storitve, raziskave in razvoj, tiskarstvo in javni sektor. Potencialne priložnosti vključujejo storitve finančne tehnologije (FinTech), storitve zavarovalne tehnologije (InsurTech), storitve pravne tehnologije (LegalTech), varne prostore za shranjevanje „big data“ , socialno računalništvo, optimizacijo procesov, varnost podatkov, obdelavo podatkov, telekomunikacijsko opremo in inovativne poslovne modele za energetska podjetja.

Kemikalije: Glede na to, da ima Švica vrhunske raziskave in razvoj, imajo možnosti za izvoz predvsem inovativna podjetja in podjetja z nišnimi kemičnimi izdelki. Švica mora zaradi svojih geografskih značilnosti in pomanjkanja naravnih virov uvoziti skoraj vse surovine, ki se uporabljajo v kemijsko-farmacevtskih proizvodnih postopkih. Priložnosti so predvsem v segmentih sestavin z visoko dodano vrednostjo in proizvodov ali snovi s posebnih področij. Priložnosti so tudi v segmentu vitaminov, okusov in dišav, sredstev za zaščito rastlin in specialnih kemikalij.
 

Gospodarstvo

Švica ima zelo uspešno, moderno in perspektivno tržno razvito gospodarstvo. Življenjski standard, industrijska produktivnost, kakovost šolskega in zdravstvenega sistema so med najvišjimi v Evropi. Švicarsko gospodarstvo ima visoko razvit storitveni sektor, kjer prevladujejo finančne storitve, ter proizvodnjo, ki temelji na visoki tehnologiji in znanju. Zaradi gospodarske in politične stabilnosti, transparentnega pravnega sistema, dobre infrastrukture in nizkih stopenj davka, je Švica eno izmed najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 1 % BDP in zaposluje 3,1 % aktivnega prebivalstva. Primarni kmetijski izdelki so meso in mlečni izdelki. Švicarske oblasti namenjajo kmetom številne neposredne subvencije, da bi zadostili strogim okoljskim merilom, kot je varstvo tal.

Država nima skoraj nobenih mineralnih virov. Kljub majhnosti kmetijskega sektorja, je ekološko kmetovanje v zadnjih letih doživelo precejšnjo rast.

Storitveni sektor predstavlja 73 % BDP in zaposluje 76,8 % delovne sile. Samo bančništvo predstavlja skoraj 10 % BDP. Dobro razviti in globalno konkurenčni storitveni segmenti, kot so bančništvo, zavarovalništvo in transport, so prispevali k razvoju mednarodne trgovine v Švici. Turizem znatno prispeva k gospodarstvu in  pomaga uravnotežiti trgovinski primanjkljaj Švice. 
 
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor zaposluje 20,1 % delovne sile in predstavlja 26 % BDP. Švica je po vsem svetu znana po visoki kakovosti svojih izdelkov, predvsem ur, motorjev, generatorjev, turbin in raznovrstnih izdelkov visoke tehnologije. Močan industrijski sektor spodbujajo velike izvozne skupine. V Baslu sta zelo dinamični in močni kemična in farmacevtska industrija. Električno energijo večinoma proizvajajo iz hidroelektrarn, ki zagotavljajo skoraj dve tretjini energije v državi.

V letu 2019 so v Švici beležili 4,5 % rast industrijske proizvodnje. V letu 2020 naj bi industrijski sektor upadel za -10,5 %, potem pa v letih 2021 in 2022 ponovno zrasel za 5,3 % in 2,9 %.



Predstavljamo gospodarske panoge na švicarskem trgu:
 

 

Ekološka živila - pakirani izdelki

Švicarski potrošniki ekološke izdelke dojemajo kot izdelke najvišje kakovosti in povpraševanje po takih izdelkih raste iz leta v leto.

V letu 2019 se je vrednost maloprodaje ekoloških pakiranih živil v Švici povečala za 4 % in dosegla 408,8 mio EUR.  Sektor ekoloških omak, prelivov in začimb je v letu 2019 dosegel najvišjo, 10 % stopnjo rasti.

Analitiki napovedujejo, da se bo prodaja ekoloških pakiranih živil v prihodnjih petih letih povečevala po 5 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla vrednost 511,9 mio EUR.

Največji konkurent na švicarskem trgu ekoloških pakiranih živil je Coop Genossenschaft, ki je imel v letu 2019 37 % tržni delež v maloprodaji. Sledita mu Migros s 23 % in Emmi s 4 %.


Tržni deleži konkurentov glede na vrednost maloprodaje v letu 2019 (v odstotkih)
 


Po napovedih naj bi glavna konkurenta Coop Genossenschaft in Migros Genossenschaftsbund še naprej imela prevlado na trgu. Coop, ki se uvršča na prvo mesto glede na tržni delež v maloprodaji, je pionir na trgu ekoloških živili in redno lansira nove izdelke. Oba konkurenta imata že dolgoletne izkušnje z ekološko pridelano hrano ter veliko in zvesto potrošniško bazo. Prav tako se ponašata tudi z obsežno mrežo prodajnih mest in sta prisotna po celotni Švici. Izdelke njunih trgovskih znamk švicarski potrošniki dojemajo kot lokalne, visokokakovostne ekološke izdelke, zato pri nakupu raje izberejo njih in ne izdelke drugih, svetovno znanih ekoloških blagovnih znamk. Čeprav imajo ekološke linije trgovskih blagovnih znamk višje cene od standardnih izdelkov, so v primerjavi z velikimi svetovnimi blagovnimi znamkami cenovno še vedno zelo ugodne. Analitiki napovedujejo, da se bodo lokalni konkurenti še naprej osredotočali na lokalno pridelane ekološke izdelke, saj jim potrošniki zaradi stroge kontrole kakovosti v Švici bolj zaupajo. Številni švicarski potrošniki se vse bolj osredotočajo na domačo ekološko pakirano hrano, ne le zaradi prednosti, ki jo imajo ekološka živila za zdravje, temveč tudi zato, ker tako manj onesnažujejo okolje, saj se promet odvija le znotraj države. Ti izdelki so na splošno dražji od uvoženih ekoloških proizvodov.

Glavni konkurenti na trgu so:

  • Alnatura AG            
  • Aryzta Food Solutions Schweiz AG
  • Bimbosan AG            
  • Bio-Familia AG         
  • Biofarm Genossenschaft     
  • Bossy Céréales SA         
  • Coop Genossenschaft        
  • Emmi AG              
  • Feinbäckerei Guggenloch AG   
  • Hero Group GmbH          
  • Hipp GmbH & Co Vertrieb KG   
  • Migros Genossenschaftsbund eG   
  • Molkerei Biedermann AG     
  • Morga AG            
  • Nestlé Suisse SA        
  • Rapunzel Naturkost GmbH      
  • SO Tilsiter Switzerland GmbH  
  • Züger Frischkäse AG        

Največja podjetja na področju živilske proizvodnje v Švici (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Nestlé SA 80.993,41
Supro-Nährmittel Ag 26.117,65
Schwyzer Milchhuus Ag 16.946,61
Sushi Mania Sa 16.940,91
Midor Ag 11.516,18
Barry Callebaut AG 6.251,67
Ultoco Sa 4.845,02
 

Največja podjetja na področju maloprodaje živil v Švici (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Coop Gruppe Genossenschaft 26.164,29
Migros-Genossenschafts-Bund 21.304,03
Genossenschaft Migros Aare 2.896,09
Denner Ag 2.721,48
Genossenschaft Migros Zürich 2.189,11
Genossenschaft Migros Ostschweiz 2.052,82
Genossenschaft Migros Luzern In Dierikon 1.243,62


Vir: Factiva, avgust 2020.


Biotehnologija 

Švica je eno vodilnih biotehnoloških središč na svetu in privablja številna tuja podjetja, strokovnjake in investitorje. Panoga zagotavlja več kot 50.000 delovnih mest in skupaj s farmacevtsko in kemično industrijo predstavlja skoraj polovico švicarskega izvoza.
 
Število start-up podjetij se v panogi stalno povečuje in samo v letu 2019 jih je bilo ustanovljenih več kot 40, ki obravnavajo nujne medicinske potrebe, izboljšujejo možnosti diagnostike in razvijajo nove tehnološke platforme. Velike multinacionalke, kot so Biogen, CSL Behring, Novartis in Merck, veliko vlagajo v širitev proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo vse večjega števila kompleksnih bioloških zdravil in celičnih terapij, ki so v postopku odobritve.
 
Investicije v javna in zasebna švicarska biotehnološka podjetja so velike in presegajo milijardo CHF (približno 930 mio EUR) na leto.
 
Švicarski trg biotehnologije je v letu 2019 ustvaril približno 4,5 mlrd EUR prihodkov v primerjavi s 3,7 mlrd EUR prihodkov v letu 2018. Rast prihodkov je bila predvsem posledica ugodnih sporazumov o sodelovanju in licenc za AC Immune, Basilea in CRISPR, pa tudi zaradi višjih prihodkov od biotehnoloških zdravil, ki so se že prodajali na trgu.
 
Najpomembnejši prevzemi v panogi v letu 2019: 

  • Podjetje SimplicityBio iz Lozane, je kupilo ameriško podjetje Precision for Medicine.
  • Podjetje ChromaCon AG s sedežem v Zürichu, je kupila družba YMC Co., Ltd iz Japonske.
  • Pfizer je kupil Therachon za 304 mio EUR in dodatnih 420 mio EUR za ključne raziskovalne in razvojne dosežke pri zdravilu TA-46 za zdravljenje ahondroplazije.
  • Ameriški Sobi je za 478 mio EUR kupil oddelek raziskav in razvoja za imunologijo podjetja Novimmune in Ženeve.
  • Boehringer Ingelheim je kupil Amal Therapeutics za 325 mio EUR.
  • Relief Therapeutics Holding SA je prodal svojo hčerinsko družbo Relief Therapeutics SA podjetju Sonnet Bio-Therapeutics, Inc.

 
Ugodne razmere v visokotehnološki industriji, kot je biotehnologija, podpirajo močan gospodarski razvoj. V primerjavi s celotnim švicarskim izvozom se je delež sektorja kemije, farmacije in znanosti o življenju povečal z 29,7 % iz leta 1999 na 47,3 % v letu 2019, ko je dosegel rekordno vrednost 106 mlrd EUR. Že od leta 2009 je visokotehnološka industrija največja švicarska izvozna panoga. 

Največja podjetja na področju biotehnologije v Švici (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Lonza Group AG 5.151,43
Actelion Ltd 245,15
CRISPR Therapeutics AG 243,80
BB Biotech AG 209,60
Basilea Pharmaceutica AG 116,93
AC Immune SA 94,06
Santhera Pharmaceuticals Holding AG 65,59


Največja podjetja na področju farmacije v Švici (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Roche Holding AG 53.486,07
Novartis AG 41.074,52
Vifor Pharma Ag 3.191,37
Gsk Consumer Healthcare S.A. 2.671,34
Csl Behring Ag 1.779,68
Octapharma Ag 1.732,11
F. Hoffmann-La Roche Ag 1.438,41



Vir: Factiva, avgust 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje