Avstrijska smučarska sezona še vedno pod ravnmi pred pandemijo

 

Letošnja zimska smučarska sezona boljša kot lani, a še ni dosegla ravni pred pandemijo

Število nočitev je bilo v prvi polovici avstrijske zimske smučarske sezone 2022/2023 občutno višje kot v obdobju pred letom dni, a še vedno precej pod vrednostmi pred pandemijo.

Turizem je pomembna gospodarska panoga v Avstriji. Glede na študijo, ki jo je sredi leta 2022 objavil avstrijski parlament, je skupni (neposredni in posredni) delež turizma v dodani vrednosti države leta 2019 znašal približno 7,6 %, leta 2020 je padel na 4,5 % in nato leta 2021 na 4,1 %.

Med novembrom 2022 in januarjem 2023, so po podatkih, ki jih je objavil avstrijski statistični urad, v avstrijskih turističnih obratih zabeležili skupno 30,8 mio nočitev. To je za 57 % več kot v enakem obdobju 2021-2022, ko so zabeležili 19,6 mio nočitev.
A v primerjavi z letom 2019/2020, to je pred pandemijo, je letošnjih nočitev še vedno za -8 % manj.

Nezmožnost okrevanja na ravni pred pandemijo je posledica toplega vremena in pomanjkanja snega, krize življenjskih stroškov in negotovih gospodarskih obetov.

Smučarske vozovnice so se precej podražile zaradi višjih cen energije, kar je povečalo že tako visoke stroške povprečnega smučarskega dopusta. Glede na okoliščine se je marsikateri potencialni turist odločil, da letošnji dopust odpove ali pa ga skrajša.

Raziskava, ki jo je izvedla avstrijska državna zveza za turizem, je pokazala, da 56 % Avstrijcev letos še vedno načrtuje zimske počitnice, pri čemer je smučanje najbolj priljubljen zimski šport v državi.

Posledica šibke smučarske sezone se odraža tudi v relativno nizki napovedi rasti BDP za leto 2023. EIU Avstriji za letos napoveduje zgolj 0,8 % rast BDP.
 

Bodo smučarske počitnice kmalu le privilegij za višji sloj?

Mile zime in podnebne spremembe povzročajo pomanjkanje snega. Luksuzne smučarske destinacije, kot je Kitzbühel, zato porabijo več mio EUR za umetne proge. 

Avstrija, priljubljena smučarska destinacija, preživlja že 4. zaporedno težko smučarsko sezono zapored. Po koronskem škandalu v Ischglu in dveh pandemičnih zimah, je bila letos še ena izmed bolj toplih zim v zadnjih desetletjih. 

Podnebna kriza bo razmere še poslabšala. Za smučišča, ki svojim strankam ne morejo zagotoviti umetnega zasneževanja, podnebne razmere ogrožajo njihov obstoj. Turisti pa morajo za smučarske užitke plačati vse več.

Delovanje snežnih topov in žičnic je že v normalnih razmerah drag šport. V energetski krizi pa se stroški še povečujejo, pa ne samo za smučarske vozovnice, ampak tudi za namestitev in izposojo smučarske opreme. In to vse skupaj v času, ko se vedno več ljudi sprašuje o ekoloških posledicah tega zimskega užitka.

Smučanje, ki je bilo desetletja dostopno širšim množicam, spet postaja luksuzni šport za višji sloj, ki si ga lahko privošči. 

V Kitzbühelu je na primer dnevna smučarska vozovnica letos stala 65 EUR, tedenska za štiričlansko družino z dvema majhnima otrokoma pa 1.266 EUR.
 

 
Ekonomisti z avstrijskega Inštituta za ekonomske raziskave napovedujejo, da so množičnemu smučarskemu turizmu v Avstriji šteti dnevi, zaradi podnebnih sprememb in vedno višjih stroškov.

Število turistov se bo po njihovih napovedih zmanjšalo in se bo osredotočilo na velike smučarske centre. Predvsem manjša in nižje ležeča smučišča bodo težko preživela brez sofisticiranih sistemov za zasneževanje.

Zaradi podnebnih spremembah zato pričakujejo skrajšanje smučarske sezone in premik meje sneženja.


Viri: Factiva, Economist Intelligence Unit, APA, De Spiegel

 

Preberite še:

Turizem na Dunaju okreva, a še ni dosegel ravni pred pandemijo

Globalni trendi na področju športnega turizma

Gospodarstvo ter možnost vstopa na avstrijski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.