Katere panoge bo evropska energetska kriza najbolj prizadela?

Visoke cene energije bodo v letu 2023 pa tudi kasneje pomembno vplivale na konkurenčnost evropske industrije. Poleg tega bo prihajajoča recesija zmanjšala domače povpraševanje po industrijskih izdelkih. Ker se stroški prevoza na globalnem trgu znižujejo, s tem pa tudi motnje v dobavnih verigah, postaja nadomeščanje domače proizvodnje z uvozom vse bolj privlačno. Evropska industrija je že prej imela višje stroške proizvodnje kot druga razvita gospodarstva. Zaradi nadaljnjega povečanja stroškov bo proizvodnja v Evropi za mnoga energetsko intenzivna podjetja postala nedonosna.
 

V energetiki se bo pospešil prehod na obnovljive vire

Poenostavljene regulativne ureditve in večje subvencije bodo spodbudile evropska podjetja k zelenemu energetskemu prehodu. Pri tem bo Kitajska še vedno ostala vodilna v svetovni proizvodnji opreme obnovljivih virov, s 76 % vseh proizvedenih foto-voltaičnih celic (v primerjavi z manj kot 14 % v Nemčiji). Podobna razmerja so v vetrni energiji.

Kljub plinskemu krču se proizvodnja ogljikovodikov v Evropi ne bo bistveno povečala, z izjemo vrtanja v Severnem morju na Norveškem in v Združenem kraljestvu. Povečana jedrska energija je načrtovana v Franciji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu ter v srednji Evropi, vendar bo trajalo še nekaj let, da bodo vsi ti projekti realizirani.

Velika energetska podjetja se soočajo s precejšnjim pritiskom, ko se trudijo nadomestiti ruske dobave, kar omejuje njihov potencial, da bi bili glavni vlagatelji v globalne projekte.

Gradnja nove plinske infrastrukture je zasnovana tako, da bo imela dvojno rabo z vodikom, da bo naložba v infrastrukturo varna za prihodnost. Zaradi tega bodo vlade vse bolj naklonjene vodikovim projektom, ki lahko izkoristijo infrastrukturo. Vendar pa je do širokega prevzema vodika še nekaj let in bodo vanj vključeni le tisti sektorji, ki izvajajo višje začetne naložbe.
 

Zmanjševanje dobičkonosnosti v kovinski industriji

Izjemno visoka poraba energije v procesu taljenja, pa tudi padajoče cene kovin, kot sta aluminij in cink, zmanjšujeta dobičkonosnost v kovinski industriji.

Povprečne mesečne veleprodajne cene električne energije v ključnih državah so septembra dosegle okoli 375 EUR/MWh, kar je desetkratna letna rast.
Za aluminij, energetsko najintenzivnejšo kovino za taljenje (pri 14 MWh/tono primarne proizvodnje), to pomeni vhodno moč, ki stane 5.200 USD/tono, kar je več kot dvakrat več od trenutne cene aluminija (manj kot 2.300 USD/tono).
Taljenje drugih kovin, kot je jeklo, ima podobno dinamiko stroškov, čeprav je manj energetsko intenzivno.

Delovanje talilnic v takih razmerah ni vzdržno, zato več kot polovica proizvodnih zmogljivosti v Evropi trenutno ne obratuje.

Tudi naprave z dolgoročnimi pogodbami za oskrbo z električno energijo bodo ogrožene, saj jih je treba obnoviti. Dlje kot bodo veleprodajne cene ostale nad 100 EUR/MWh (v začetku novembra so bile približno 200 EUR/MWh), večji izziv bo obnovitev po dostopnih cenah.

Tudi podjetja z dostopom do električne energije po preferencialnih tarifah so morala zmanjšati proizvodnjo. Nekatere talilnice so ohranile nekaj proizvodnje z izogibanjem konicam uporabe, vendar lahko mnoge talilnice ostanejo brez napajanja samo nekaj ur, ne da bi tvegale drago zamrznitev kovine. Glede na te ekstremne pogoje delovanja, ostaja tveganje za nadaljnje zaprtje talilnic zelo veliko.
 

Evropa bo izgubila tržni delež na globalnem trgu kemične industrije

Kemična industrija je po energetski intenzivnosti takoj za kovinsko industrijo. Zemeljski plin je surovina za številne kemikalije, hkrati pa tudi vir proizvodnje toplote, zaradi česar je zamenjava še posebej težavna.

Proizvodnja amonijaka (katerega surovina je zemeljski plin) je trenutno še posebej nekonkurenčna. Približno 70 % evropskih proizvodnih zmogljivosti gnojil je že ustavljenih. Večino zmogljivosti ne bodo ponovno zagnali, kar kratkoročno poveča tveganje za pridelke, dolgoročno pa za izgubo tržnega deleža.

BASF, največja nemška kemična družba, letno porabi toliko energije, kot jo porabi celotna Danska.
Ker je bila evropska stroškovna osnova že pred krizo višja kot na drugih razvitih trgih, ter naj bi ostala na tej povišani ravni vsaj do leta 2027, za družbo evropska proizvodnja ni več donosna, zato namerava trajno zmanjšati svoje poslovanje v regiji.



Evropa bo izgubila tržni delež na globalnem trgu kemične industrije, pri čemer bo imela koristi predvsem Kitajska, ki je že zdaj največji globalni kemični trg.

Recesija bo zmanjšala povpraševanje v Evropi, kar bo še dodatno oslabilo kemično industrijo. Povpraševanje po industrijskih vlaknih, polimerih in plastičnih masah, ki se uporabljajo v gradbeništvu in proizvodnji avtomobilov, upada, povpraševanja po surovinah za (trenutno neaktivne) industrijske procese, kot je na primer kavstična soda, ki je bistvenega pomena za taljenje aluminija, pa ni več.
 

Avtomobilska industrija je manj prizadeta

Avtomobilska industrija je energetsko manj intenzivna kot druge panoge, a predstavlja približno 7 % gospodarske proizvodnje EU ter hkrati podpira obsežna omrežja dobavne verige po vsej Evropi. Poleg povišanih cen energije se podjetja v avtomobilski industriji srečujejo še s povišanimi cenami vhodnih surovin.

Avtomobilski obrati v Evropi so se že pred pandemijo spopadali s presežnimi zmogljivostmi, recesija pa bo še dodatno zmanjšala povpraševanje v Evropi in zunaj nje.

Proizvajalci avtomobilov bodo zaradi tega zmanjšali naložbe in proizvodnjo v regiji, saj ta zaradi višjih stroškov energije in dela postaja nedonosna.

Vendar pa nižja inflacija cen v južni Evropi predstavlja priložnost za proizvajalce avtomobilov, da nekatere energetsko intenzivne proizvodne procese usmerijo proti jugu v sredozemske države, kjer terminali za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) že delujejo in ohranjajo nizke stroške energije.
 

Kdo je v najboljšem položaju?

• Energetska kriza ustvarja priložnosti za podjetja, ki lahko zagotovijo učinkovite nadomestke za plin v industrijskih procesih, kar lahko spodbuja tudi inovacije na področju energije in materialov. Energetsko manj intenziven storitveni sektor bo bolje vzdržal recesijo in bo bolj verjetno spodbudil prihodnjo rast.
• V svetovnem merilu ima Kitajska dobre možnosti, saj že ima nizko stroškovno osnovo v proizvodnji ter prednosti v obsegu pri kovinah, kemikalijah ter solarnih in vetrnih napravah.
• Regionalno se bo konkurenčnost južne Evrope v Evropi povečala, saj ima več nameščenih zmogljivosti utekočinjenega zemeljskega plina in plinovodov kot srednja in vzhodna Evropa. Južni Evropi koristi tudi milejša zimska klima in večja odvisnost od storitev.
• Podjetja, ki se ukvarjajo z zelenim prehodom, bodo prav tako imela koristi, saj bodo subvencije in nove oblike proizvodnje energije povečale donosnost na srednji in dolgi rok.
• Uvedba mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo začel delovati leta 2026, lahko predstavlja konkurenčno prednost za proizvajalce kemikalij v Evropi, ki že dosegajo dobre rezultate glede zelenih meritev, in bodo pomembna za tista evropska podjetja, ki trenutno širijo proizvodnjo na trge zunaj EU in nato načrtujejo izvoz v EU.

Viri: Factiva, The Economist Intelligence Unit

 

Preberite še:  

Več informacij o globalnih trendih na področju kemične industrije

Nemška kemična industrija

Krčenje družbe BASF pospešuje de-industrializacijo v Evropi



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.