Belorusija

Predstavitev države

 

Uradni naziv	Respublika Byelarus/ Republika Belorusija
Mednarodna oznaka	BY/BLR
Glavno mesto	Minsk
Velikost (km2)	207.600
Prebivalci (mio)	9,2
Uradni jezik	Beloruski, ruski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera	Pravoslavni (48,3 %), katoliki (7,1 %)
Denarna enota	Beloruski rubelj (BYR)
Čas	GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas
Klicna številka	+375

 

 

Prebivalstvo Belorusije

Belorusija ima 9,2 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta 

Večja mesta	Število prebivalcev
Minsk	2.057.000
Gomel	484.000
Mogilev	354.000
Vitebsk	349.000
Grodno	328.000
Brest	311.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:	Ustava, ki je bila sprejeta marca 1994 je bila spremenjena z referendumom novembra 1996 z namenom povečanja moči predsednika in ustanovitve dvodomnega parlamenta, in zopet leta 2004 z namenom spremembe omejitve predsedniških mandatov.
Zakonodajna oblast:	Dvodomni parlament (državni zbor): zgornji dom, Svet republike s 64 člani; spodnji dom, Predstavniški dom, z 110 člani.
Volitve:	Zadnje parlamentarne volitve so potekale 26. februarja 2024, predsedniške pa 09. avgusta 2020.
Vodstvo države:	Predsednik: Alyaksandr Lukashenka (od leta 1994) Zadnje parlamentarne volitve so potekale 26. februarja 2024. Po navedbah oblasti je bila volilna udeležba 73 %, vendar ni šlo za svobodne volitve. Opazovalci niso bili dovoljeni in kandidirali so lahko le politiki, ki so povezani z uradnim strankarskim režimom. Vodja opozicije, Svetlana Tsi-khanouskaya je ljudi pozvala k bojkotu volitev. Stališče EU je, da pogoji za svobodne in poštene volitve niso bili izpolnjeni, ter da novi parlamentarni in lokalni položaji nimajo demokratične legitimnosti, saj so volitve potekale v kontekstu nenehnega povečevanja stopnje represije in kršitev človekovih pravic.
Izvršilna oblast:	Predsednik imenuje Svet ministrov in ima zelo veliko izvršilnih pooblastil.  Premier: Roman Golovchenko (od 04.06.2020)

 

Belorusija je članica IMF (International Monetary Found), CIS (Coomonwealth of Independent States), EAEU ter EBRD).


Vir: EIU; Factiva, februar 2024.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU/IMF napoved.

 

Statistični indikatorji  za obdobje 2025-2021

	2025*	2024*	2023	2022	2021
Število prebivalcev (v mio):	9,1	9,2	9,2	9,3	9,4
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²):	/	/	/	46	46
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah):	61,6	61,3	63,7	69,2	57,7
BDP per capita (v EUR):	6.758	6.694	6.915	7.473	6.168
BDP (PPP, v mlrd EUR):	217,5	212,0	204,6	199,4	172,2
BDP per capita (PPP, v EUR):	23.858	23.131	22.211	21.538	18.415
Rast BDP (v %):	0,6	1,3	1,6	-3,7	2,3
Stopnja nezaposlenosti (v %):	3,5	3,6	4,0	4,2	4,3
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %):	4,2	5,7	4,7	15,2	9,5
Uvoz blaga (v mlrd EUR):	/	/	/	/	-38,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ):	/	/	/	/	34,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %):	0,6	1,5	2,0	-7,2	9,6
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %):	1,2	2,1	1,9	-12,2	6,6
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR):	/	/	/	1,5	1,0
Slovenski izvoz (v mio EUR):	/	15,7+	99,0	95,8	78,3
Slovenski uvoz (v mio EUR):	/	0,4+	7,7	8,8	19,8
Stopnja tveganja države (op):	/	71	73	72	66
Razred tveganja (op):	/	D	D	D	D
Enostavnost poslovanja**:	/	/	/	/	49

Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*)   EIU napoved                                                                                                             
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                               
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2024 (posodobljeno april 2024).            
(/)  Podatek ni na voljo.              
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.                                                                                                   

 

• Statistični indikatorji za obdobje 2026-2019

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2024.
 

Delo v Belorusiji

Tuji državljani, ki želijo delati v Belorusiji, potrebujejo delovno dovoljenje.

V Belorusiji mora delodajalec sprožiti postopek prijave za delovno dovoljenje. Delodajalec mora izpolnjeno vlogo predložiti Ministrstvu za notranje zadeve, skupaj s kopijo potnega lista bodočega zaposlenega in dokazilom o plačilu pristojbine za obdelavo.
Če namerava delodajalec zaposliti več kot 10 tujih delavcev, potrebuje tudi dovoljenje Ministrstva za državljanstvo in migracije.

Rok pridobitve delovnega dovoljenja je približno 15 dni.

Po odobritvi delovnega dovoljenja lahko bodoči zaposleni zaprosijo še za vizum za vstop v Belorusijo.

Vrste vizumov v državi vključujejo:

• tranzitni vizum tipa B
• vizum tipa C za kratkoročne obiske do 90 dni
• vizum tipa D za dolgoročno bivanje

Delovno dovoljenje v Belorusiji se običajno izda za eno leto, visokokvalificirani zaposleni pa lahko dobijo dovoljenje tudi za 2 leti.

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Minimalna bruto mesečna plača se je v Belorusiji leta 2024 povišala na 626 BYN.                   

Po podatkih nacionalnega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača decembra 2023 znašala 2.271,00 BYN.


 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

• Belorusija je v letu 2021 izvozila za 34,7 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 38,6 mlrd EUR. 
• Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,9 mlrd EUR. 
• V letu 2022 je Belorusija največ izvažala gnojila, nafto in plin, les, žival. in rastl. maščobe in olja ter meso.
• Največ so v letu 2022 izvozili na Kitajsko (18,5 % od celotnega izvoza), sledijo Ukrajina, Poljska, Litva in Nemčija.
• Belorusija je v letu 2022 največ uvažala vozila, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, plastiko ter farmacevtske izdelke.
• Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (26,6 % od celotnega uvoza), sledijo Poljska, Nemčija, Litva in Turčija.

 

Belorusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2021 (grafični prikaz)

(*) EIU/IMF.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2022	% od celote	Glavne izvozne blagovne skupine 2022	% od celote
Vozila	18,8	Gnojila	22,0
Stroji, jedrski reaktorji	11,5	Mineralna goriva, olja	12,2
Električna in elektronska oprema	8,2	Les in lesni izdelki	10,8
Plastika in plastični izdelki	5,6	Žival. in rastl. maščobe in olja	6,4
Farmacevtski izdelki	4,7	Meso in užitni klavnični proizvodi	5,5

 

Vodilni uvozni trgi 2022	% od celote	Vodilni izvozni trgi 2022	% od celote
Kitajska	26,6	Kitajska	18,5
Poljska	14,9	Ukrajina	14,2
Nemčija	12,4	Poljska	10,2
Litva	12,2	Litva	8,4
Turčija	9,1	Nemčija	4,6
Slovenija (17. mesto)	0,8	Slovenija (51. mesto)	0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2023.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

• Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Belorusiji so v letu 2021 znašale 12,9 mlrd EUR.
• Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 4,5 %.
• Celotne izhodne TNI Belorusije so v letu 2021 znašale 1,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala -3,6 %.

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Belorusiji 2020 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 

Največji vlagatelji v Belorusijo

 

Države vlagateljice	mio EUR
Rusija	4.067
Ciper	2.639
Nizozemska	533
Avstrija	512
Turčija	497
Kitajska	402
Nemčija	338
Združeno kraljestvo	282
Litva	231
Iran	231

 

Podjetje	Država
Sberbank Rossii, Pao	Rusija
Epam Systems (Cyprus) Limited	Ciper
Gazprom, Pao	Rusija
Raiffeisen-Landesbanken-Holding Gmbh	Avstrija
Vneshekonombank	Rusija
Loesche Gesellschaft Mit Beschränkter Haftung	Nemčija
América Móvil, S.A.B. De C.V.	Mehika
Gazprom, Pao	Rusija

Vir: Factiva; ITC, september 2023.

 

Poglejte si tudi:
 

• Gospodarske panoge
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi