Belorusija

Gospodarske panoge Belorusije

Priložnosti na trgu

Beloruski trg je zanimiv tako za vlagatelje kot izvoznike. V začetku leta 2019 je bilo v državi približno 7.000 podjetij s tujimi naložbami. Belorusija je zaradi svojega geografskega položaja idealno središče za trgovino med EU in državami CIS. Zaradi članstva v Evrazijski ekonomski uniji (EAEU) je država privlačen trg za vsa tista podjetja, ki iščejo ugodno lokacijo kot odskočno desko na trge skupnega carinskega območja EAEU, kot so Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija in Kirgizistan.

Priložnosti na beloruskem trgu so predvsem v sektorjih farmacije, biotehnologije, nanotehnologije, strojne industrije, kemične industrije, proizvodnje električne opreme, gospodinjskih aparatov in elektronike, prometne infrastrukture, živilske industrije, IKT in logistike.

Strojna industrija: Beloruski sektor strojništva je prednostna naloga tujih naložb. Beloruska podjetja so zainteresirana za oblikovanje skupnih izdelkov za ohranjanje izvoznih pozicij, pridobivanje novih izkušenj, uvajanje inovacij in razširitev proizvodnih linij.

Sektor kemične in petrokemične industrije: Sektor predstavlja 12 % beloruskega BDP in je pomemben vir deviz, saj ustvari skoraj 20 % državnega izvoza. V njem prevladujejo državni proizvajalci, vendar vlada išče tuje partnerje za izboljšanje produktivnosti in dobičkonosnosti.

IKT: V zadnjih letih se je IKT sektor razvil v vodilni sektor beloruskega gospodarstva. Ta razvoj je bil v veliki meri podkrepljen z ustanovitvijo beloruskega parka visokih tehnologij leta 2005, ki je v državi ustvaril ugodne pogoje za razvoj programske, informacijske in komunikacijske tehnologije ter znatno okrepil njihovo mednarodno konkurenčnost. Poleg tega je marca 2018 začel veljati predsedniški odlok o razvoju digitalnega gospodarstva, katerega namen je dodatno spodbuditi inovacije in digitalizacijo beloruskega gospodarstva.


Gospodarstvo

Belorusko gospodarstvo je še vedno v tranziciji. Po osamosvojitvi leta 1991 je Belorusija počasi sprejemala reforme potrebne za preusmeritev v tržno gospodarstvo, še posebej na področju privatizacije. Kljub osamosvojitvi je država še vedno močno odvisna od Rusije. Država se na več področjih vpleta v gospodarstvo; izvaja samovoljne spremembe v zakonodaji, številne inšpekcijske nadzore, zapira moteče poslovneže in lastnike tovarn. Vladno vmešavanje v gospodarstvo ovira vstop na trg tako domačim kot tujim podjetjem. Država ima tako imenovani tržni socializem, ki ga je uvedel predsednik Lukašenko.


 

Struktura BDP

Belorusija ima dobro razvito kmetijstvo, ki je v veliki meri neučinkovito in odvisno od državnih subvencij. Kmetijski sektor predstavlja 8 % BDP in zaposluje manj kot 10 % aktivnega prebivalstva.
 
Storitveni sektor pa prispeva 51 % BDP in zaposluje tudi enak odstotek aktivnega prebivalstva.
 
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.
 

Industrijski sektor

Belorusija ima relativno dobro razvito industrijo, ki pa je zastarela in energetsko neučinkovita, ter zato odvisna od subvencionirane ruske energije in preferencialnega dostopa do ruskih trgov.

Industrijski sektor v Belorusiji predstavlja 41 % BDP, v njem pa je zaposlenih okoli 40 % aktivnega prebivalstva. Okoli 80 % celotne industrije je še vedno v državni lasti.

Glavni industrijski proizvodi so strojna oprema, kmetijska mehanizacija, gnojila, kemični proizvodi, gradbeni material, motorna vozila, tekstilni izdelki, hladilniki, ure in elektronska oprema.

Industrijska proizvodnja je v letu 2019 upadla za -5,8 %. Za leto 2020 je napovedana 2,6 %, za leto 2021 8 % in za leto 2021 4 % rast industrijske proizvodnje.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na beloruskem trgu:

 

Farmacevtska industrija

Beloruski farmacevtski trg je bil v zadnjih 10 letih eden najhitreje rastočih v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Glavna dejavnika visoke rasti sta visoka stopnja inflacije ter povečan dostop do zdravstvene oskrbe, saj je bilo izboljšanje univerzalnega zdravstvenega sistema v državi ena od prednostnih nalog vlade.
 
Na beloruskem farmacevtskem trgu prevladujejo uvoženi farmacevtski izdelki, čeprav vlada spodbuja nadomestitev uvoza z doma izdelanimi zdravili.
 
Prodaja farmacevtskih izdelkov bo leta 2020 predvidoma dosegla 2,8 mlrd BYR ali 1,1 mlrd EUR, kar predstavlja 110,1 EUR na prebivalca, 2,2 % BDP države in 30,6 % izdatkov za zdravstvo leta 2020.
 
Prodaja zdravil na recept predstavlja večino prodaje zdravil glede na vrednost (62,4 %), od tega predstavljajo generični izdelki 83,4 %.
 
Beloruski epidemiološki profil je podoben tistemu v državah Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), pri čemer so bolezni srca, diabetes in rak, glavni vzroki umrljivosti in obolevnosti v državi.
 
Domača farmacevtska industrija trenutno vrednostno pokrije le približno 25 % lokalnih potreb, količinsko pa vsaj dvakrat več. Trenutno v Belorusiji deluje 26 farmacevtskih podjetij, od tega jih je 5 v državni lasti. Največji lokalni konkurent je Belmedpreparaty.
 
Po napovedih analitikov bo farmacevtski trg v Belorusiji v letu 2024 dosegel 4 mlrd BYR ali 1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v domači valuti bo v prihodnjih 5 letih znašala 9,2 % in -3,5 % v EUR.
 
Med vodilnimi tujimi farmacevtskimi proizvajalci po prodaji lekarnam so Berlin-Chemie / Menarini, Bayer Healthcare, Servier / Egis, Sanofi, Takeda in Gedeon Richter. V prodaji bolnišnicam sta najmočnejši lokalni podjetji Borisov in Belmedpreparaty, od tujih podjetij pa Nycomed, Merck Sharp & Dohme in Pfizer.

 

Največja podjetja v farmacevtski industriji v Belorusiji (2019)

Podjetje
Farmtekhnologiya Ooo
Minskinterkaps Up
Farmlend Ooo
Belekotekhnika Ooo
Meditsinskoe Predpriyatie Simurg Zao
Belmedpreparaty Republican Production Unitary Enterprise
Borisov Pharmaceutical Plant OAO

 

Vir: Factiva, november 2020.


Lesna industrija

V zadnjih 5 letih se je beloruska lesna industrija precej razvila. Številna lesnopredelovalna podjetja so posodobili in postavili nove proizvodne obrate.

Izvoz beloruske lesne industrije se je v obdobju 2015-2020 podvojil in v letu 2020 dosegel 2,1 mlrd EUR. Delež industrije v celotnem izvozu Belorusije se je v zadnjih 5 letih povečal za 60 %, s 4,3 % na 6,9 %.

Belorusija izvozi približno 70 % svoje lesne proizvodnje. V obdobju 2015-2020 se je izvoz lesenih plošč podvojil in je dosegel 480,9 mio EUR, izvoz pohištva se je povečal za 70 % na 520 mio EUR, izvoz izdelkov iz celulozne in papirne industrije pa se je v tem obdobju povečal za 120 % na 243,6 mio EUR.

Zaradi povečevanja proizvodnje in izvoza se je prispevek lesne industrije k BDP države povečal z 2,4 % v letu 2015 na skoraj 4,6 % v letu 2019. Zahvaljujoč državni podpori je beloruskim podjetjem v lesni industriji v zadnjih petih uspelo povečati število zaposlenih za več kot 2.300.

Belorusija je svoje lesne izdelke v letu 2019 izvozila v 69 držav po svetu. Svojo prisotnost postopoma širi na trgih Kitajske, Irana, Madžarske, Češke, Srbije, Italije, Hrvaške, Vietnama, Gane, Iraka, Indonezije in Filipinov. 34,8 % izvoza je v letu 2019 predstavlja Evrazijska ekonomska unija, 35,4 % Evropska unija in 29,8 % druge države.



Največja podjetja v lesni industriji v Belorusiji (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Kholdingovaya Kompaniya Pinskdrev Zao 631,36
Vmg Industri Iooo 153,14
Alkopak Up 108,23
Pinskdrev-Bobruisk Zao 90,01
Borisovski Dok Oao 62,37
Bels Ip Zao 61,36
Involyuks Zao 61,36




Vir: Factiva, november 2020.
 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje