Belorusija 
Predstavitev gospodarstva Belorusije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Respublika Byelarus/ Republika Belorusija |
| Mednarodna oznaka | BY/BLR |
| Glavno mesto | Minsk |
| Velikost (km2) | 207.600 |
| Prebivalci (mio) | 9,4 |
| Uradni jezik | Beloruski, ruski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavni (48,3 %), katoliki (7,1 %) |
| Denarna enota | Beloruski rubelj (BYR) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +375 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Minsk | 1.834.000 |
| Gomel | 484.000 |
| Mogilev | 354.000 |
| Vitebsk | 349.000 |
| Grodno | 328.000 |
| Brest | 311.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Ustava, ki je bila sprejeta marca 1994 je bila spremenjena z referendumom novembra 1996 z namenom povečanja moči predsednika in ustanovitve dvodomnega parlamenta, in zopet leta 2004 z namenom spremembe omejitve predsedniških mandatov. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament (državni zbor): zgornji dom, Svet republike s 64 člani; spodnji dom, Predstavniški dom, z 110 člani. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 17. novembra 2019, predsedniške pa 09. avgusta 2020. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2023, predsedniške pa leta 2025. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik Alyaksandr Lukashenka je na zadnjih volitvah, ki so potekale 9. avgusta 2020, ponovno dobil večino glasov. Na oblasti je že od leta 1994. V državi so po razglasitvi rezultatov izbruhnili obsežni protesti. |
|
Izvršilna oblast: |
Predsednik imenuje Svet ministrov in ima zelo veliko izvršilnih pooblastil. |
Belorusija je članica IMF (International Monetary Found), CIS (Coomonwealth of Independent States) ter EEC (Eurasian Economic Community).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,3 | 9,3 | 9,4 | 9,4 | 9,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 46 | 46 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 61,9 | 59,7 | 55,6 | 52,8 | 57,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 6.690 | 6.419 | 5.946 | 5.612 | 6.100 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 181,3 | 175,3 | 169,7 | 166,5 | 169,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 19.585 | 18.840 | 18.150 | 17.693 | 17.929 |
| Rast BDP (v %): | 1,0 | 0,5 | 2,1 | -0,9 | 1,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,0 | 4,2 | 4,3 | 4,1 | 4,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 6,1 | 8,3 | 9,2 | 5,5 | 5,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | / | / | -38,6 | -37,6 | -35,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | / | / | 34,7 | 33,9 | 32,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 1,7 | 0,5 | 8,4 | 0,4 | 0,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 1,7 | 0,6 | 4,1 | -9,3 | 5,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | / | 1,2 | 1,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 14,9+ | 78,3 | 66,2 | 68,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 2,3+ | 19,8 | 12,8 | 13,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 67 | 66 | 66 | 59 |
| Razred tveganja (op): | / | D | D | D | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 49 | 37 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
V decembru 2021 je znašala minimalna bruto mesečna plača 400 BYN (približno 137,80 EUR).
Po podatkih nacionalnega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača decembra 2021 znašala 1.675,30 BYN (577,15 EUR). Regionalno je bila najvišja decembrska povprečna plača v mestu Minsk in je znašala 2.404,10 BYN (828,22 EUR), najnižja pa je bila v Mogilevski regiji (1.286,80 BYN ali 443,31 EUR).
Vrednosti BYN so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Belorusija izvozila za 31,8 mlrd EUR, uvozila pa za 35,3 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,5 mlrd EUR. Največ so v letu 2020 izvažali gnojila, mineralna goriva, mlečne izdelke, vozila ter les in lesne izdelke. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2019 je bila Rusija, kamor so izvozili 41,3 % celotnega izvoza. Ostali pomembni izvozni trgi so bili še Ukrajina, Združeno kraljestvo, Nemčija in Poljska. Največ je Belorusija v letu 2020 uvažala mineralna goriva, stroje, električno in elektronsko opremo ter vozila. Največ so v letu 2019 uvozili iz Rusije, 54,8 % celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Ukrajina in Poljska.
Belorusija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,7 | Gnojila | 10,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,5 | Mineralna goriva, olja | 9,6 |
| Ostalo blago | 8,7 | Mlečni izdelki, jajca, med | 9,4 |
| Električna in elektronska oprema | 6,4 | Vozila | 7,5 |
| Vozila | 5,3 | Les in lesni izdelki | 6,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 54,8 | Rusija | 41,3 |
| Kitajska | 9,3 | Ukrajina | 12,6 |
| Nemčija | 4,5 | Združeno kraljestvo | 7,0 |
| Ukrajina | 4,3 | Nemčija | 3,9 |
| Poljska | 3,4 | Poljska | 3,9 |
| Slovenija (27. mesto) | 0,3 | Slovenija (77. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Belorusiji so v letu 2018 znašale 17,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 4,9 %. Celotne izhodne TNI Belorusije so v letu 2018 znašale 0,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,9 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Belorusiji 2019 - 2020 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 11,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji Kitajska in Nemčija. Največ investicij je na področju komunikacij in originalnih avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Rusija | 2.819,0 |
| Kitajska | 1.332,5 |
| Nemčija | 984,0 |
| ZDA | 492,0 |
| Litva | 441,2 |
| Druge države | 5.244,7 |
| Skupaj | 11.313,6 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Komunikacije | 1.595,0 |
| Orig. avtomobilski deli | 1.181,5 |
| Transport | 1.143,3 |
| Finančne storitve | 995,4 |
| Lesni izdelki | 833,9 |
| Drugi sektorji | 5.564,4 |
| Skupaj | 11.313,6 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Mobile TeleSystems (MTS) | 516,4 |
| MTS Belarus | 392,1 |
| Velcom | 252,9 |
| Vakaru Medienos Grupe (Western Timber Group) (VMG) | 199,8 |
| Stadler Rail | 147,5 |
| Alidi | 75,2 |
| ALFA Bank | 43,3 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
