EU uvaja carine na uvoz žita iz Rusije in Belorusije

 

Evropska Komisija je predlagala visoke carine za uvoz žita iz Rusije in Belorusije

EU bo uvedla visoke carinske tarife, ki bodo pomenile praktično prepoved uvoza ruskega in beloruskega žita v Evropo.
 
Evropska komisija je 22. marca 2024 predlagala uvedbo carin na uvoz žita iz Rusije in Belorusije, da bi omejila prihodke Rusije in njene zaveznice ter pomirila kmete, ki že mesece protestirajo zaradi poceni uvoza.

Po navedbah Komisije je namen carin preprečiti tveganje, da bi to žito destabiliziralo trg EU, omejiti zmožnost Rusije, da financira svojo vojno v Ukrajini, ter omejiti rusko prodajo ukradenega žita Ukrajini.

Tranzit žita skozi EU v druge države bo še naprej dovoljen, da ne bi motili svetovne oskrbe.

Po navedbah trgovcev v sektorju so ruske in beloruske pošiljke žita v EU majhne, zlasti v primerjavi s tistimi iz Ukrajine, zato bi bila uvedba carin v veliki meri simbolična.

Carine so predvsem preventivni ukrep, saj obstaja tveganje povečanega uvoza, glede na to, da se je skupni izvoz ruske pšenice z običajnih 35 mio ton lani povečal na 50 mio ton. Evropska Komisija to povezuje s krajo ukrajinskega žita z zaplembo kmetijske proizvodnje v zasedenih ozemljih. Ta ukrajinska žita so lažno označena kot ruska in namerno izvožena v EU. Komisija verjame, da bodo predlagane tarife zagotovile, da ta nezakonita metoda izvoza ne bo več donosna.

Carine bodo znašale 95 EUR na tono žita oziroma 50 % dajatev žita z višjo vrednostjo.

Predlog vključuje tudi, da Rusija in Belorusija prenehata dostopati do žitnih kvot EU v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki ponujajo boljšo tarifno obravnavo.

Rusija je leta 2023 v EU izvozila 4,2 mio ton žit in oljnic v vrednosti 1,3 mlrd EUR, Belorusija pa 610.000 ton v vrednosti 246 mio EUR.

To so majhne količine v obsegu kmetijstva EU, ki za notranji trg dobavi približno 300 mio ton žit na leto.

Komisija meni, da bi morali uvoz žit iz teh dveh držav delno nadomestiti z domačo proizvodnjo, pa tudi z uvozom iz ZDA, Brazilije, Ukrajine, Srbije in Argentine.

  
 

Beloruski kmetijski sektor 

Beloruski kmetijski sektor zaposluje več kot desetino delovne sile. Glavni kmetijski proizvodi živalskega izvora so perutnina, svinjina in govedina, glavne kmetijske kulture pa so ječmen, pšenica, oves, rž, ogrščica, sladkorna pesa in krompir.
 
Leta 2022 je kmetijski sektor v Belorusiji ustvaril 7,7 % BDP ali približno 5,3 mlrd EUR.
 
V Belorusiji ima kmetijski sektor več kot 3.000 kmetij in 1.400 kmetijskih podjetij.
 
Zaradi zahodnih sankcij je Belorusija v letu 2022 povečala svoj kmetijski izvoz predvsem v Rusijo in na Kitajsko.
 
Belorusija izvozi več kot 60 % proizvedenega mleka, mesa in žit. 
 

Belorusko gospodarstvo

• Po podatkih državnega statističnega urada Belorusije Belstat se je beloruski BDP januarja in februarja 2024 povečal za 4 % na 34,5 mlrd BLR ali približno 9,9 mlrd EUR.
• Industrijska proizvodnja se je med januarjem in februarjem 2024 medletno povečala za 7,1 % na 31,59 mlrd BLR (9,1 mlrd EUR).
• Kmetijska proizvodnja se je v obdobju januar-februar 2024 medletno povečala za 6,9 % na 3,09 mlrd BLR (885,3 mio EUR).
• Po podatkih Belstat se je leta 2023 BDP Belorusije medletno povečal za 3,9 % na 216,1 mlrd BLR (61,9 mlrd EUR).
• Industrijska proizvodnja se je lani medletno povečala za 7,7 % na 187,267 mlrd BLR (53,5 mlrd EUR).
• Kmetijska proizvodnja se je v letu 2023 medletno povečala za 1,1 % na 33,12 mlrd BLR (9,4 mlrd EUR). 

 
Viri: Factiva, Reuters, Les Echos, Mavericks Business & Market Research, Belstat 

 

Preberite tudi: 

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Gospodarstvo ter možnost vstopa na beloruski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.