Grčija 
Predstavitev gospodarstva Grčije
| Predstavitev gospodarstva Grčije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Elliniki Dhimokratia / Helenska Republika |
| Mednarodna oznaka | GR/GRC |
| Glavno mesto | Atene |
| Velikost (km2) | 131.957 |
| Prebivalci (mio) | 10,4 |
| Uradni jezik | Grški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (81 - 90 %), muslimani (2 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (Slovenija +1). Poslovni čas |
| Klicna številka | +30 |
Prebivalstvo Grčije
Grčija ima 10,4 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Atene | 643.000 |
| Solun | 319.000 |
| Patras | 171.000 |
| Piraeus | 168.000 |
| Heraklion | 149.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1975 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Vouli) šteje 300 članov, ki se izvolijo neposredno po proporcionalni zastopanosti za štiriletno mandatno obdobje. Možna je predčasna razpustitev parlamenta. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 25 junija 2023 , naslednje bodo leta 2027. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika, ki je brez izvršilnih pooblastil, izvoli parlament za petletno mandatno obdobje. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov, ki je odgovoren parlamentu, vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za pridobitev podpore v parlamentu. |
Grčija je članica EU (European Union), vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2026.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,4 | 10,4 | 10,4 | 10,4 | 10,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 81 | 81 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 281,6 | 260,5 | 237,5 | 225,3 | 208,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 27.173 | 25.101 | 22.835 | 21.630 | 19.888 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 448,1 | 431,4 | 413,0 | 394,5 | 381,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 43.237 | 41.561 | 39.713 | 37.880 | 36.495 |
| Rast BDP (v %): | 2,0 | 2,0 | 2,3 | 2,3 | 5,7 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,4 | 9,0 | 10,1 | 11,1 | 12,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,5 | 3,1 | 3,0 | 4,2 | 9,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -91,7 | -86,8 | -84,0 | -81,8 | -93,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 50,8 | 49,6 | 49,9 | 51,0 | 55,6 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 2,2 | 0,8 | 0,7 | 2,5 | 8,0 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 5,2 | 3,4 | 2,5 | 1,5 | 3,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 6,7 | 4,8 | 8,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | 20,3+ | 208,3 | 189,5 | 222,0 | 168,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | 43,5+ | 357,0 | 363,4 | 417,8 | 479,9 |
| Boniteta države (op): | / | 56 | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) IMF napoved
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno marec 2026).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: IMF; WB; UNCTAD; TE, november 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Grčije
Če vas zanima stanje Grčije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Grčiji
Državljani držav članic EU imajo prost dostop do grškega trga dela, kar pomeni, da niso potrebna posebna delovna dovoljenja. Vendar pa je priporočljivo registrirati svojo prisotnost pri lokalnem uradu za zaposlovanje in pridobiti davčno številko ter številko socialnega zavarovanja.
Državljani tretjih držav za delo potrebujejo uradno dovoljenje in vizum za delo in bivanje, ali drug veljaven pravni status, preden lahko zakonito začnejo delati v državi.
Vrste dovoljenj / vizumov:
- Nacionalni vizum tipa D– Osnovni vizum za zakonito delo v Grčiji za tuje državljane (ne-EU) in pogoj za nadaljnje dovoljenje za bivanje.
- Dovoljenje za bivanje– Uadni status, ki omogoča delo in bivanje po prihodu v Grčijo. Ne gre za klasičen vizum, ampak je uradni migrantni status, ki je potreben za delo po prihodu v državo.
- Sezonski delovni vizumi in pooblaščena dovoljenja – Za kratkotrajno sezonsko delo, do 6 do 9 mesecev letno.
- Posebni vizumi za določene dejavnosti – Npr. umetniki, profesionalne usposobljenosti, projektno delo ali interno prenašanje kadrov.
Več informacij o opisu delovnih vizumov in pravne ureditve vstopa in dela za državljane tretjih držav najdete na portalu Ministrstva za delo in socialne zadeve.
Največ delovnih mest v Grčiji je na področju turizma, zlasti v poletnih mesecih.
Druga področja, kjer so priložnosti, vključujejo zdravstvo, saj Grčija išče zdravstvene delavce, zlasti medicinske sestre in zdravnike, pa tudi učitelje za tujce, predvsem za učenje angleščine.
Grška vlada redno izda skupne ministrske odločitve, ki določajo kvote – število delavcev iz tretjih držav, ki jih je država pripravljena sprejeti za delo v določenih sektorjih in regijah. Več informacij dobite na tej povezavi.
Povprečna in minimalna bruto plača
Grčija se pripravlja na novo zvišanje minimalne plače, ki naj bi začelo veljati aprila 2026. Po trenutnih napovedih se bo minimalna mesečna plača zvišala za približno 40 EUR in dosegla 920 EUR (trenutno 880 EUR).
Povprečna mesečna bruto plača za polni delovni čas v grškem zasebnem sektorju je leta 2025 znašala približno 1.516 EUR. Dejanska višina plače zelo variira glede na velikost podjetja.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,8 | 7,4 | 1,8 | / |
| Rast javne potrošnje | 1,8 | 2,1 | 1,7 | / |
| Rast investicij | 21,7 | 16,4 | 6,6 | 4,5 |
Vir: Factiva; WB, september 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Grčija je v letu 2024 izvozila za 50,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 88,1 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -37,6 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Grčija največ izvažala nafto in plin, farmacevtske izdelke, aluminij, električno in elektronsko opremo ter strojno opremo.
- Največ so v letu 2024 izvozili v Italijo (10,5 % od celotnega izvoza), sledijo Nemčija, Ciper, Bolgarija in ZDA.
- Grčija je v letu 2024 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Nemčije (10,6 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Kitajska, Irak in Nizozemska.
Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 26,2 | Mineralna goriva, olja | 30,3 |
| Električna in elektronska oprema | 7,6 | Farmacevtski izdelki | 5,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,1 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 5,4 |
| Vozila | 5,5 | Električna in elektronska oprema | 4,6 |
| Farmacevtski izdelki | 4,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 4,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 10,6 | Italija | 10,5 |
| Italija | 8,4 | Nemčija | 7,0 |
| Kitajska | 8,4 | Ciper | 6,3 |
| Irak | 6,1 | Bolgarija | 5,7 |
| Nizozemska | 5,6 | ZDA | 4,9 |
| Slovenija (46. mesto) | 0,3 | Slovenija (26. mesto) | 0,9 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Grčiji so v letu 2024 znašale 63,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2020 je znašala 18,7 %.
- Celotne izhodne TNI Grčije so v letu 2024 znašale 20,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2020 pa je znašala 16,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji v Grčijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nemčija | 15.662 |
| Luksemburg | 14.435 |
| Švica | 8.189 |
| Nizozemska | 6.734 |
| ZDA | 6.341 |
| Združeno kraljestvo | 5.511 |
| Ciper | 5.103 |
| Italija | 4.684 |
| Belgija | 3.765 |
| Kanada | 3.155 |
Vir: UNCTAD; ITC, september 2025.
