Litva 
Predstavitev gospodarstva Litve
| Predstavitev gospodarstva Litve |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Lietuvos Respublika / Republika Litva |
| Mednarodna oznaka | LT/LTU |
| Glavno mesto | Vilnius (Vilna) |
| Velikost (km2) | 65.300 |
| Prebivalci (mio) | 2,9 |
| Uradni jezik | Litvanski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (74,2 %), pravoslavci (3,7 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | +370 |
Prebivalstvo Litve
Litva ima 2,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Vilnius | 605.270 |
| Kaunas | 304.731 |
| Klaipeda | 160.357 |
| Siauliai | 112.581 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
11. marca 1990 je parlament glasoval za ponovno vzpostavitev litovske neodvisnosti. Nova ustava je bila sprejeta 25. oktobra 1992. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Seimas) ima 141 članov. 71 je izvoljenih neposredno, 70 pa je izvoljenih po proporcionalnem sistemu. Stranke potrebujejo 5% glasov za vstop v parlament, z izjemo strank, ki predstavljajo narodnostne manjšine. Volilno pravico imajo vsi litovski državljani starejši od 18 let. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 13. in 27. oktobra 2024. Zmagala je Socialdemokratska stranka Litve (LSDP), ki je prejela 19,32 % glasov in 52 sedežev. Domovinska zveza (TS– LKD), največja stranka v vladajoči desnosredinski koaliciji v prejšnjem Seimasu, je zasedla 2. mesto in si zagotovila 28 sedežev. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik je izvoljen neposredno. Zadnje predsedniške volitve so potekale 12. in 26. maja 2024. V 2. krogu je zmagal aktualni predsednik Gitanas Nauseda. Naslednje predsedniške volitve bodo maja 2029. |
|
Izvršilna oblast: |
Novo koalicijo po parlamentarnih volitvah 2024, tvorijo socialdemokratska stranka (LSDP), Zveza demokratov (DSVL) in Zora Nemuna (PPNA). Odločitev socialdemokratov, da vključijo stranko Zora Nemuna, katere ustanovitelj je znan po kontroverznih izjavah, je sprožila notranje in mednarodne obtožbe. Po odstopu Gintautasa Paluckasa s položaja premierja zaradi obtožb o korupciji, je litovska vlada uradno odstopila. |
V letu 2004 se je Litva priključila EU in NATO, je pa tudi članica WTO (World Trade Organization). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU.
Vir: EIU; Factiva, avgust 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,9 | 2,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 45 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 87,0 | 82,4 | 78,4 | 73,8 | 67,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 30.078 | 28.488 | 27.105 | 25.603 | 23.903 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 160,0 | 152,8 | 144,9 | 137,8 | 136,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 55.318 | 52.842 | 50.089 | 47.800 | 48.168 |
| Rast BDP (v %): | 2,5 | 2,8 | 2,7 | 0,4 | 2,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,1 | 6,6 | 7,1 | 6,9 | 6,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,8 | 3,5 | 0,9 | 8,7 | 18,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | / | 0,0 | -41,0 | -44,7 | -52,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | / | 0,0 | 36,6 | 39,6 | 43,9 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 2,4 | 1,1 | 2,1 | -3,4 | 12,4 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 2,8 | 1,6 | 2,4 | -5,3 | 12,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 3,0 | 2,3 | 3,6 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 142,6+ | 214,7 | 201,9 | 179,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 43,9+ | 104,3 | 67,4 | 66,9 |
| Boniteta države (op): | / | 76 | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) IMF napoved
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul (posodobljeno september 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: IMF; WB; UNCTAD; TE, september 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Litve
Če vas zanima stanje Litve na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Litvi
Predpisi EU in litovski nacionalni zakoni zagotavljajo prednostno pravico do zaposlitve predvsem litovskim državljanom in Evropejcem. Le če med temi kategorijami ni zahtevanih strokovnjakov, je mogoče zaposliti tujca iz tretjih držav. V ta namen je potrebno pridobiti ustrezno delovno dovoljenje že pred selitvijo v Litvo. Nacionalni vizum D omogoča bivanje do enega leta.
Na litovskem trgu dela je največ povpraševanja po inženirjih, zdravstvenih delavcih, voznikih tovornjakov in gradbenih delavcih.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Litvi se je januarja 2025 povečala na 1.038 EUR iz 924 EUR v letu 2024. Minimalna neto mesečna plača tako znaša približno 777 EUR.
o podatkih državnega statističnega urada se je povprečna bruto mesečna plača v Litvi v Q3 2024 zvišala na 2.237,90 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 8,1 | 2,0 | -1,0 | / |
| Rast javne potrošnje | 1,2 | 0,4 | 0,2 | / |
| Rast investicij | 12,6 | 5,2 | 9,3 | -1,3 |
Vir: Factiva; WB, september 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Litva je v letu 2024 izvozila za 39,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 43,0 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,8 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Litva največ izvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, pohištvo, vozila ter plastiko.
- Največ so v letu 2024 izvozili v Latvijo (11,9 % od celotnega izvoza), sledijo Poljska, Nemčija, Nizozemska in Estonija.
- Litva je v letu 2024 največ uvažala nafto in plin, vozila, električno in elektronsko opremo, strojno opremo ter plastiko.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Poljske (14 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Latvija, Norveška in Nizozemska.
Litva - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 18,2 | Mineralna goriva, olja | 14,1 |
| Vozila | 10,5 | Električna in elektronska oprema | 8,2 |
| Električna in elektronska oprema | 9,2 | Pohištvo | 7,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,3 | Vozila | 6,1 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,4 | Plastika in plastični izdelki | 5,6 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Poljska | 14,0 | Latvija | 11,9 |
| Nemčija | 12,5 | Poljska | 9,9 |
| Latvija | 8,1 | Nemčija | 8,7 |
| Norveška | 5,4 | Nizozemska | 6,7 |
| Nizozemska | 5,1 | Estonija | 6,0 |
| Slovenija (29. mesto) | 0,5 | Slovenija (48. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Litvi so v letu 2024 znašale 32,4 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2020 je znašala 10,2 %.
- Celotne izhodne TNI Litve so v letu 2024 znašale 7,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2020 pa je znašala 9,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Litvi 2021 - 2024 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji v Litvo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nemčija | 5.727 |
| Švedska | 3.280 |
| Estonija | 3.181 |
| Nizozemska | 2.548 |
| Združeno kraljestvo | 2.101 |
| Latvija | 1.683 |
| Ciper | 1.473 |
| Poljska | 1.464 |
| Luksemburg | 1.387 |
| Danska | 1.093 |
Vir: UNCTAD; ITC, september 2025.
Poglejte si tudi:
