Litva je vodilna v Evropi po kakovosti podjetniškega okolja

 

Litva je po kakovosti podjetniškega okolja med top 5 državami na svetu

Najnovejše globalno poročilo Global Entrepreneurship Monitor (GEM) za obdobje 2025/2026, ki zajema 53 držav, kaže, da je Litva vodilna država v Evropi po kakovosti podjetniškega okolja ter ena najuspešnejših na svetu na tem področju. V okviru Evropske unije Litva prehiteva večja gospodarstva, kot so Nemčija, Francija, Švica in Italija.

Litva je poleg Indije, Saudove Arabije in ZAE ena izmed 4 držav, kjer so vsi ključni pogoji podjetniškega okolja ocenjeni kot zadostni ali nadpovprečni. Med 53 analiziranimi gospodarstvi so to edine države, ki dosegajo ta prag v vseh 13 merjenih kazalnikih nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI), od dostopa, financiranja, regulative, izobraževanja in infrastrukture.

Globalno sicer že 5. leto zapored najvišje mesto zasedajo ZAE, Litva pa ostaja med 5 najvišje ocenjenimi državami na svetu.

Po oceni litovskega ministrstva za gospodarstvo so ti rezultati posledica dosledne in usmerjene gospodarske politike, ki vključuje vlaganja v inovacije, krepitev zagonskega ekosistema, digitalno preobrazbo ter izboljševanje regulativnega in poslovnega okolja.
Cilj države ni le ohraniti vodilni položaj v Evropi, temveč dolgoročno krepiti gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo, višjo produktivnostjo, tehnološkim napredkom in večjo mednarodno vpetostjo.


 
  
 

Podjetništvo v času negotovosti

Glede na poročilo se podjetništvo razvija v razmerah vztrajne makroekonomske in geopolitične nestabilnosti v svetovnem gospodarstvu.

Približno 67 % gospodarstev je v letu 2025 poročalo, da je več prebivalcev občutilo upad dohodka kot njegovo rast. V večini držav je ustanavljanje podjetja zahtevnejše kot leto prej, pri čemer strukturna neravnovesja vse bolj predstavljajo dolgoročen sistemski izziv.
Kljub visoki ravni zgodnje podjetniške aktivnosti, le majhen delež novonastalih podjetij preide v stabilne, uveljavljene družbe. Globalno se ustvarja veliko novih podjetij, vendar jih le malo preživi dovolj dolgo, da bi ustvarjala trajna delovna mesta, inovacije in izvozno zmogljivost.

Razlogov za omejeno uspešnost podjetniških podjemov ne gre pripisovati pomanjkanju podjetniškega zagona ali ambicij posameznikov, temveč predvsem neustrezno razvitemu podpornemu okolju. Ključne omejitve izhajajo iz strukturnih pomanjkljivosti, kot so nezadostno in nekakovostno usposabljanje, omejena raven podjetniških kompetenc, otežen dostop do finančnih virov, nizka dinamika trgov, ter neučinkovit prenos raziskovalnih dosežkov v gospodarsko prakso.

Brez trdnega in usklajenega podjetniškega ekosistema visoka raven aktivnosti težko preraste v trajnostni gospodarski razvoj in širše družbene koristi.
 

Digitalna preobrazba in umetna inteligenca

Digitalizacija predstavlja vse pomembnejši dejavnik konkurenčnosti, vendar ostaja globalna implementacija naprednih tehnologij, vključno z umetno inteligenco (AI), razmeroma omejena.

Na globalni ravni le približno tretjina podjetnikov pričakuje, da bo imela AI v naslednjih 3 letih ključno vlogo v njihovem poslovanju. Čeprav prepoznavajo njen potencial za povečanje produktivnosti in operativne učinkovitosti, hkrati izražajo zadržke glede varnosti podatkov in varstva zasebnosti.

Pričakovanja glede strateškega pomena AI so izrazitejša v državah, kot so Angola, Brazilija, Tajska, Kostarika, Čile in ZAE, medtem ko so ta pričakovanja nižja na Poljskem, Švedskem, Finskem in Hrvaškem.

Litva na tem področju izstopa. Skoraj polovica podjetnikov v zgodnji fazi načrtuje širšo implementacijo digitalnih tehnologij v svojem poslovanju v prihodnje. Tehnologijo obravnavajo kot strateški instrument za pospeševanje rasti, internacionalizacijo poslovanja ter razvoj rešitev z višjo dodano vrednostjo.


Viri:

• Factiva
• Lithuanian News Agency
• GGND
• CE NoticiasFinancieras
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Poslovno okolje Litve

Litovski zagonski sektor postaja nova gospodarska moč države
 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.