Hrvaška

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

 

Gospodarske panoge Hrvaške - Turizem

Turizem je ključna gonilna sila gospodarskega razvoja Hrvaške 

Hrvaška se je uveljavila kot ena vodilnih turističnih destinacij v Sredozemlju.

Hrvaška turistična industrija je v zadnjih letih hitro rasla. Glavni dejavniki rasti so stabilna politična in gospodarska situacija ter razširitev letalskih povezav z nizko-cenovnimi letalskimi prevozniki, ki so Hrvaško naredile bolj dostopno za turiste iz zahodne Evrope.

Turizem prispeva približno 20 % BDP.

Prihodki od tujih turistov so v letu 2024 dosegli rekordnih 14,97 mlrd EUR, kar je 2,7 %, oziroma 388,6 mio EUR več kot v letu 2023.
K rasti so pripomogle naložbe v turistični sektor, podprte s sredstvi EU in državnim proračunom za številne javne in zasebne projekte turistične infrastrukture, ki izboljšujejo kakovost storitev in ponudbe.

Rast prihodkov v prehodnih sezonah kaže na postopno uresničevanje strateške usmeritve k celoletnem turizmu, kar je eden ključnih ciljev hrvaške turistične strategije.

Glavni cilj je zmanjšanje odvisnosti od poletne sezone z razvojem celoletnega turizma. Strategija vključuje povečanje kakovosti turistične ponudbe in storitev, razširitev turističnih ponudb s poudarkom na doživljajskem turizmu ter spodbujanje digitalne preobrazbe v panogi.

Ključen poudarek je tudi na trajnostnem razvoju, ki naj bi usklajeval gospodarske koristi z okoljskimi in družbenimi vidiki. Posebna pozornost je namenjena razvoju manj razvitih turističnih območij, zlasti v zaledju obalnih mest in v notranjosti države, ter izboljšanju upravljanja turističnih destinacij.
 

Razvoj nišnih oblik turizma

V zadnjih letih se intenzivno razvijajo nišne oblike turizma:
 

• Kulturni turizem temelji na bogati zgodovinski dediščini, s poudarkom na UNESCO zaščitenih lokacijah, kot so Dioklecijanova palača v Splitu, Dubrovniško staro mestno jedro, Evfrazijeva bazilika v Poreču in zgodovinsko jedro Trogirja.
• Navtični turizem izkorišča razčlenjeno obalo in številne otoke, s sodobnimi marinami in infrastrukturo za jahte in plovila vseh velikosti.
• Zdravstveni turizem postaja vse pomembnejša niša, ki vključuje wellness in spa storitve, dentalni turizem in medicinske posege.
• Gastronomski turizem temelji na raznolikosti regionalnih kuhinj, avtohtonih vinih in oljčnem olju, s posebnim poudarkom na istrski, dalmatinski in slavonski kulinariki.
• Trajnostni turizem in aktivni turizem se razvijata v narodnih (Plitvička jezera, Krka, Kornati, Mljet, Brijuni) in naravnih parkih, ter vključujeta pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in druge aktivnosti na prostem.
• Poslovni turizem z rastočo konferenčno infrastrukturo, kot je prihajajoča največja kongresna dvorana v Istri v novem Valamarjevem resortu Pical, ki bo lahko sprejela 1.200 udeležencev.

Prizadevanja za boljšo prometno povezljivost in promocijo turizma

Dostopnost je ključni dejavnik za razvoj turizma, zato Hrvaška intenzivno vlaga v izboljšanje prometne povezanosti.
V letu 2025 bo država dosegla rekordno letalsko povezanost, saj jo bo 122 neposrednih linij povezovalo z več kot 120 mednarodnimi mesti. Največje število povezav bo namenjenih potnikom iz Združenega kraljestva, Nemčije, Nizozemske in Avstrije.

Hrvaška turistična skupnost (HTZ) pri promociji turizma vse bolj poudarja digitalne kanale, družbena omrežja in vplivneže. Hrvaška se na tujih trgih pozicionira kot inovativna in trajnostna sredozemska destinacija, pri čemer se izvajajo močne promocijske kampanje na največjih svetovnih sejmih.
 

Nove naložbe 

Hrvaški lastnik in upravitelj hotelov Valamar Riviera, do leta 2026 načrtuje 450 mio EUR naložb v izgradnjo premium letovišč Pical in Rab, ter nadgradnjo svojih hotelov in kampov.
 

• Naložba v 5-zvezdični Pical Resort je največja naložba v hrvaškem turističnem sektorju, vredna 139 mio EUR. Hotel Pical v Poreču bo odprt vse leto. Imel bo 513 namestitvenih enot, 10 tematskih restavracij in barov, center dobrega počutja, urejene plaže in klube na plaži ter zunanje in notranje bazene.
• Naložba v Rab Resort s 4/5 zvezdicami je vredna 54 mio EUR. Odprtje je predvideno poleti 2025. Prva faza investicije obsega popolno rekonstrukcijo vseh 190 namestitvenih enot nekdanjega hotela Eva in dograditev 24 novih družinskih sob.

 

Izzivi na trgu

Kljub izjemnim rezultatom se hrvaški turizem sooča s številnimi izzivi:
 

• Kadrovsko pomanjkanje: Eden največjih izzivov je pomanjkanje delovne sile, pri čemer se Hrvaška vse bolj zanaša na tujo delovno silo. Pred poletno sezono 2025, Hraška potrebuje do 70.000 sezonskih delavcev. V zadnjem času prihaja vse več delavcev iz azijskih držav, zlasti iz Nepala, Indije in Filipinov.
• Cenovna konkurenčnost: V zadnjih letih je prišlo do znatnega povišanja cen v hrvaškem turizmu, v nekaterih primerih do 50 %, kar ni vedno spremljalo sorazmerno povečanje kakovosti storitev. To je deloma oslabilo cenovno konkurenčnost Hrvaške v primerjavi z drugimi sredozemskimi destinacijami.
• Sezonska in regionalna neuravnoteženost: Kljub prizadevanjem za podaljšanje turistične sezone, ostaja hrvaški turizem še vedno izrazito sezonske narave, s koncentracijo obiska v poletnih mesecih. To povzroča preobremenjenost infrastrukture in okolja v vrhuncu sezone ter neizkoriščenost kapacitet v preostalem delu leta. Prav tako obstaja izrazita regionalna neuravnoteženost, s koncentracijo turističnega prometa na Jadranski obali, medtem ko potencial celinskega turizma ostaja v veliki meri neizkoriščen.
• Trajnostni razvoj: Naraščajoča zavest o pomenu trajnostnega razvoja postavlja nove zahteve pred hrvaški turizem. To vključuje vprašanja okoljske vzdržnosti množičnega turizma, ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter vključevanja lokalnih skupnosti v turistični razvoj.

 
Hrvaški turizem tako ostaja v procesu tranzicije iz množičnega sezonskega modela v bolj diferenciran, kakovosten in trajnosten model, ki bo sposoben konkurirati na zahtevnem globalnem turističnem trgu in hkrati prispevati k dolgoročnemu trajnostnemu razvoju države.
 

Konkurenca na trgu

Hrvaški hotelski in nastanitveni sektor ponuja veliko prostora za rast in bo v prihodnjih letih verjetno privabil znatne naložbe.

V državi so prisotne številne svetovne hotelske skupine, predvsem v Zagrebu, Dubrovniku in Splitu.

Na trgu obstaja tudi več manjših lokalnih blagovnih znamk.

Največja turistična podjetja na Hrvaškem 

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2024)
Valamar Riviera dd	2.985,41
Imperial Riviera dd	745,77
Plava Laguna dd Porec	246,83
Maistra dd	242,66
Cemex Hrvatska D.D.	197,46
Jadrolinija	110,70
Helios Faros dd	80,26

Ostale perspektivne panoge na trgu

 

IKT

Hrvaška digitalna strategija je tesno usklajena z digitalnimi politikami in predpisi EU. Hrvaške digitalne pobude so del evropskega programa Digitalno desetletje, ki vodi digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. Najpomembnejše digitalne pobude Hrvaške so opredeljene v Nacionalni razvojni strategiji do leta 2030 in v strategiji Digitalna Hrvaška do leta 2032.

Cilji pobud so usmerjeni v celovito digitalno preobrazbo družbe in gospodarstva.
Država se zavzema za krepitev digitalne ekonomije z uvajanjem inovativnih tehnologij, digitalizacijo javne uprave za večjo učinkovitost in dostopnost storitev, širitev sodobne digitalne infrastrukture z zelo hitrimi omrežji, ter razvoj digitalnih kompetenc prebivalstva za uspešno delovanje v digitalni dobi.

Hrvaška za digitalizacijo namenja 20 % sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NPOO), v višini približno 1,43 mlrd EUR, ter dodatnih 819,4 mio EUR iz kohezijskih skladov.

IKT sektor predstavlja enega najhitreje rastočih in najbolj dinamičnih delov hrvaškega gospodarstva. Zaposluje približno 70.000 ljudi in obsega več kot 14.000 podjetij.

V zadnjem desetletju se je razvil v pomemben izvozni sektor z visoko dodano vrednostjo. Hrvaški IKT sektor zaposluje visoko izobraženo delovno silo in ustvarja nadpovprečne plače v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami.

Pomemben del hrvaškega IKT sektorja predstavljajo podružnice globalnih tehnoloških podjetij, ki na Hrvaškem iščejo kvalificirane strokovnjake po konkurenčnih stroških.

Potencial Hrvaške so prepoznala številna mednarodna priznana podjetja, kot so Siemens, Ericsson Nikola Tesla, Microsoft Croatia, Oracle, Atos IT Solutions and Services, Constellation Software Group in Danieli Systec.

Poleg tujih vlagateljev se je hitro razvilo tudi več mednarodno prepoznavnih hrvaških podjetij, kot so Infobip, Infinum, Microblink, Infodom, Agrivi, Span, Electrocoin, Serengeti, Sedam IT, Syntio in Devot, ki se redno uvrščajo na seznam najhitreje rastočih podjetij v Evropi po izboru Financial Timesa.

Zagreb se je uveljavil kot regionalno tehnološko središče z rastočim številom zagonskih podjetij, tehnoloških inkubatorjev in pospeševalnikov. Poleg Zagreba so pomembna IKT središča še Split, Osijek, Rijeka in Varaždin. Hrvaška podjetja so uspešna predvsem na področju razvoja programske opreme, mobilnih aplikacij, informacijskih sistemov, spletnih trgovin, rešitev v oblaku in informacijske varnosti.

Poslovne priložnosti v IKT sektorju:
 

• Razvojni centri: Ustanovitev razvojnih centrov za programsko opremo, testiranje in zagotavljanje kakovosti za tuja podjetja, ki iščejo kvalificirano delovno silo po konkurenčnih stroških.
• Fintech: Razvoj finančno-tehnoloških rešitev, zlasti po uvedbi evra, ki je odprla nove priložnosti za digitalne plačilne sisteme in finančne storitve.
• Digitalizacija turizma: Razvoj specializiranih digitalnih platform in aplikacij za turistični sektor, ki predstavlja ključni del hrvaškega gospodarstva.
• Digitalno izobraževanje: Razvoj digitalnih učnih orodij in platform, še posebej tistih, ki podpirajo večjezično učenje.
• Zdravstvena informatika: Razvoj rešitev za digitalizacijo zdravstvenega sistema in upravljanje zdravstvenih podatkov.
• Kibernetska varnost: Razvoj rešitev za informacijsko varnost, zlasti za zaščito kritične infrastrukture in poslovnih sistemov pred kibernetskimi grožnjami.

 
Gradbeništvo

Gradbeni sektor je v zadnjih letih doživel močno rast, ki so jo spodbudile naložbe v turistično infrastrukturo, energetske projekte, prometno infrastrukturo in stanovanjsko gradnjo.

Ključni gonilniki rasti v gradbenem sektorju so bili obsežni infrastrukturni projekti, financirani deloma iz sredstev EU, kot so modernizacija železniškega omrežja, gradnja in obnova avtocest, razvoj pristaniške infrastrukture in energetski projekti.

Turizem ostaja pomemben generator povpraševanja po gradbenih storitvah, s stalnimi naložbami v hotelske komplekse, zasebne namestitve in spremljevalno infrastrukturo. Primer je novi Valamarjev resort Pical v vrednosti 140 mio EUR, ki predstavlja eno največjih posameznih naložb v turistično infrastrukturo.

Trend v hrvaškem gradbeništvu je prehod k trajnostni gradnji in energetski učinkovitosti, deloma zaradi strožjih predpisov EU in deloma zaradi naraščajočega povpraševanja po zelenih stavbah. To vključuje uporabo okolju prijaznih materialov, energetsko učinkovite sisteme in obnovljive vire energije.

Po podatkih ResearchAndMarkets bo hrvaški gradbeni trg v obdobju 2025-2028 rasel s povprečno letno stopnjo 2,4 %.
Rast bo podprta s številnimi z naložbami.
 

• Razvojna banka Sveta Evrope je junija 2024 odobrila 250 mio EUR posojila Hrvaški banki za obnovo in razvoj (HBOR) za izboljšanje socialne infrastrukture in krepitev gospodarstva v manj razvitih regijah.
• Julija 2024 je Evropska investicijska banka napovedala še dodatno naložbo v višini 207 mio EUR za nadgradnjo infrastrukture v Zagrebu, z namenom podpore projektom na področjih obnovljivih virov, energetske učinkovitosti, stanovanj, šolstva in javnega prevoza.

Poslovne priložnosti v gradbeništvu:
 

• Energetska prenova stavb: Obnova stavb za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki jo spodbujajo ambiciozni cilji EU za zmanjšanje ogljičnega odtisa in razpoložljivimi sredstvi iz EU.
• Specializirane gradbene storitve: Razvoj specializiranih storitev za turistični sektor, vključno z gradnjo in obnovo nastanitvenih zmogljivosti višjega cenovnega razreda.
• Okolju prijazni gradbeni materiali: Proizvodnja in distribucija trajnostnih gradbenih materialov, kot so leseni konstrukcijski elementi, naravne izolacije in reciklirani materiali.
• Pametne stavbe: Razvoj in implementacija tehnologij za pametne domove in poslovne objekte, ki povečujejo udobje in energetsko učinkovitost.
• Obnovljivi energetski sistemi: Namestitev in vzdrževanje solarnih panelov, toplotnih črpalk in drugih sistemov obnovljive energije v stavbah.
• Digitalne rešitve za gradbeništvo: Razvoj in implementacija BIM (Building Information Modeling) ter drugih digitalnih orodij za načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje gradbenih projektov.

 

Avtomobilska Industrija

Čeprav Hrvaška nima tradicije množične proizvodnje avtomobilov, se je v zadnjih letih razvila v zanimiv ekosistem avtomobilske industrije, ki vključuje proizvajalce komponent za svetovne avtomobilske proizvajalce in nekaj izjemnih inovativnih podjetij.

Najprepoznavnejši predstavnik hrvaškega avtomobilskega sektorja je Rimac Automobili, ki razvija in proizvaja električne super-športne avtomobile in napredne električne pogonske sisteme.

Uspeh podjetja Rimac Automobili, ki je pritegnil naložbe globalnih avtomobilskih velikanov kot so Porsche, Hyundai in Kia, je postavil Hrvaško na zemljevid visokotehnološke avtomobilske industrije. Podjetje se je s strateškim partnerstvom s francoskim proizvajalcem športnih avtomobilov Bugatti preoblikovalo v Bugatti Rimac, kar predstavlja enega največjih hrvaških poslovnih uspehov na globalni ravni.

Ostala podjetja se osredotočajo predvsem na proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo. Ta podjetja so večinoma dobavitelji za evropske avtomobilske proizvajalce in vključujejo proizvajalce električnih komponent, kovinskih delov, plastičnih delov, tekstilnih komponent in elektronskih sistemov.

Avtomobilska industrija temelji na dolgoletnem znanju Hrvaške v sektorjih, kot so obdelava kovin, varjenje, proizvodnja stekla, plastike in inženiring. Vidnejša podjetja so AD Plastik, Boxmark Leather, LTH Metalni lijev in Cimos.

Hrvaški inovatorji prispevajo tudi programske rešitve vodilnim avtomobilskim proizvajalcem, pri čemer izstopajo podjetja, kot so Infinum, HSTec, Visage Technologies, dSPACE, Amodo in Xylon.

Hrvaški trg električnih vozil (EV) je v zadnjih letih zabeležil pomembno rast, ki jo spodbujajo tako vladne pobude kot vse večje zanimanje potrošnikov za trajnostne mobilne rešitve.

Vlada prek Sklada za varstvo okolja ponuja subvencije s čimer želi spodbuditi večjo uporabo okolju prijaznih vozil in povečati njihov delež na cestah.

Hrvaška aktivno širi infrastrukturo za EV v okviru evropske uredbe AFIR, ki predvideva obvezno namestitev polnilnic ob glavnih cestah v obdobju 2025 - 2030. Z načrtom povečanja zmogljivosti polnjenja z 20 MW na 100–150 MW in investicijami v višini 200 mio EUR, želi država podpreti rast EV trga.

Skupna prizadevanja vlade, zasebnega sektorja in evropskih institucij ustvarjajo bolj ugodno okolje za lastništvo EV. Z nadaljnjim uresničevanjem teh pobud naj bi hrvaški trg EV hitro rasel, prispeval k prehodu na zeleno energijo in Hrvaško postavil kot vodilno silo trajnostnega prevoza v balkanski regiji.

Dentalni turizem

Dentalni turizem se je v zadnjem desetletju razvil v eno najbolj dinamičnih in perspektivnih niš hrvaškega zdravstvenega turizma.
Hrvaška je postala priljubljena destinacija za zobozdravstvene storitve, predvsem za paciente iz zahodne Evrope, zlasti iz Italije, Nemčije, Avstrije, Švice in Združenega kraljestva.

Ključni razlogi za uspeh dentalnega turizma na Hrvaškem so kombinacija konkurenčnih cen, visoke kakovosti storitev, sodobne tehnologije in privlačne lokacije, ki omogoča združitev zdravstvene storitve s počitnikovanjem.  

S 14 zobozdravniki na 10.000 prebivalcev je Hrvaška 4. država v Evropi po številu zobozdravnikov na prebivalca, kar je le 4 manj kot vodilna Švedska.

Zobozdravstvene storitve so na Hrvaškem v povprečju 50 % do 70 % cenejše kot v zahodnoevropskih državah. Prihranek je posebej opazen pri zahtevnejših posegih, kot so implantati, protetika in celovite rekonstrukcije zobovja. Kljub nižjim cenam pa hrvaške zobne klinike uporabljajo enako ali primerljivo kakovostne materiale in opremo kot klinike v zahodnoevropskih državah.

Najpomembnejša središča dentalnega turizma se nahajajo predvsem v Istri in Kvarneru (Rovinj, Poreč, Opatija), Dalmaciji (Split, Zadar) ter Zagrebu in okolici. Položaj teh središč omogoča enostaven dostop z avtomobilom ali letalom, kar dodatno povečuje njihovo privlačnost. Mnoge klinike so razvile posebne pakete, ki vključujejo prevoz iz letališča, nastanitev in turistične aktivnosti poleg zobozdravstvenih storitev.

Pomemben dejavnik uspeha je tudi visoka stopnja digitalizacije in uporaba naprednih tehnologij. Vodilne hrvaške zobne klinike uporabljajo najsodobnejšo opremo, kot so 3D skenerji, računalniško vodeno načrtovanje in izdelava zobnih nadomestkov (CAD/CAM), digitalno rentgensko slikanje in lasersko zdravljenje, kar zagotavlja visoko kakovost in natančnost zobozdravstvenih storitev.

Po podatkih ReportLinker, je trg dentalnega turizma na Hrvaškem v letu 2023 ustvaril prihodke v višini 475,1 mio USD ali približno 438,93 mio EUR. Do leta 2030 pa naj bi trg ustvaril 2.003,4 mio USD ali približno 1.850,88 mio EU.

Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
 
Viri:

• Factiva
• EIU
• MBMR (Mavericks Business & Market Research)
• Ministrstvo za gospodarstvo (investcroatia.gov.hr)

 
 Posodobljeno: maj 2025
 
 

Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi
• Svetovalec v državi