Hrvaška 
Predstavitev gospodarstva Hrvaške
| Predstavitev gospodarstva |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Hrvatska / Republika Hrvaška |
| Mednarodna oznaka | HR/HRV |
| Glavno mesto | Zagreb |
| Velikost (km2) | 56.964 |
| Prebivalci (mio) | 3,9 |
| Uradni jezik | Hrvaški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (79 %), pravoslavci (3,3 %), muslimani (1,3 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
| Klicna številka | +385 |
Prebivalstvo Hrvaške
Hrvaška ima 3,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Zagreb | 767.000 |
| Split | 160.000 |
| Rijeka | 108.000 |
| Osijek | 96.000 |
| Zadar | 71.000 |
| Velika Gorica | 61.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1990 in spremenjeni l. 1992, 2000 in 2001 |
|
Zakonodajna oblast: |
Parlament (Hrvatski sabor) je enodomni in šteje 151 poslancev. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile decembra 2024 (predsedniške) ter 17. aprila 2024 (parlamentarne). |
|
Vodstvo države: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 29.12.2024 in 12.01.2025. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado imenuje predsednik države in potrdi parlament. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 17. aprila 2024, je zmagala desnosredinska HDZ pod vodstvom Andreja Plenkovića, ki je osvojila 61 sedežev v parlamentu. Stranka SDP je dobila 42 sedežev. Premier: Andrej Plenković (od 19.10.2016) |
Hrvaška je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), NATO in EU (European Union).
Vir: EIU; Factiva, februar 2026.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 3,9 | 3,9 | 3,9 | 3,9 | 3,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 69 | 69 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 104,5 | 96,0 | 85,6 | 78,1 | 67,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 27.132 | 24.906 | 22.196 | 20.228 | 17.550 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 191,6 | 183,2 | 173,5 | 163,1 | 156,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 49.740 | 47.536 | 44.990 | 42.241 | 40.527 |
| Rast BDP (v %): | 2,7 | 3,1 | 3,9 | 3,3 | 7,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,0 | 5,0 | 5,3 | 6,2 | 6,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,8 | 4,4 | 4,0 | 8,4 | 10,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -46,2 | -44,8 | -43,1 | -40,0 | -42,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 25,4 | 24,6 | 24,0 | 23,0 | 24,2 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 3,0 | 1,8 | 0,9 | -2,9 | 27,0 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 3,5 | 4,8 | 5,3 | -5,3 | 26,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 4,0 | 2,9 | 3,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 4.833,8+ | 4.740,3 | 4.253,0 | 4.451,3 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 3.218,1+ | 2.785,4 | 2.843,7 | 2.950,6 |
| Boniteta države (op): | / | 70 | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) IMF napoved
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-dec (posodobljeno februar 2026).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: IMF; WB; UNCTAD; TE, november 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Hrvaške
Če vas zanima stanje Hrvaške na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo na Hrvaškem
Ker je Hrvaška članica EU, državljani EU za delo na Hrvaškem ne potrebujejo posebnih dovoljenj. Tuji državljani izven EU potrebujejo delovno dovoljenje ter dovoljenje za bivanje v državi.
Dovoljenja izdaja Ministrstvo za notranje zadeve (MUP) prek policijskih uprav ali postaj.
Največ možnosti za zaposlitev imajo usposobljeni strokovnjaki z znanjem hrvaškega in angleškega jezika.
Največ zaposlitvenih priložnosti je predvsem v turizmu, pa tudi v sektorjih IT, kmetijstva, gradbeništva in zdravstva.
Hrvaška je naredila spremembe glede Zakona o tujcih, ki naj bi izboljšale sistem zaposlovanja tujih delavcev in ga uskladile z zakonodajo EU. Namen sprememb je zagotoviti urejeno zakonito zaposlovanje ter hrvaškemu gospodarstvu omogočiti dostop do potrebne delovne sile. Po uvedbi sprememb marca 2025, se je število dovoljenj za bivanje in delo zmanjšalo za približno -17 % na 170.723, pri čemer je bilo skoraj polovica dovoljenj izdanih za nove zaposlitve, preostala pa za podaljšanja in sezonsko delo.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača na Hrvaškem se je z januarjem 2026 zvišala na 1.050 EUR, kar je 80 EUR več kot v Q4 2025.
Vlada namerava do leta 2028 zvišati minimalno bruto mesečno plačo na 1250 EUR.
Po podatkih hrvaškega statističnega urada, je bila povprečna neto mesečna plača na Hrvaškem v letu 2025 1.449 EUR, kar je 6 % več kot v enakem obdobju lani.
Povprečna bruto mesečna plača je lani znašala 2.016 EUR, kar je realno 6,8 % več kot leta 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 10,7 | 6,9 | 3,0 | 5,6 |
| Rast javne potrošnje | 2,8 | 2,2 | 7,1 | 4,5 |
| Rast investicij | 4,8 | 10,4 | 10,1 | 9,9 |
Vir: Factiva; WB, september 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Hrvaška je v letu 2024 izvozila za 19,3 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 36,5 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -17,2 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Hrvaška največ izvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, farmacevtske izdelke ter les.
- Največ so v letu 2024 izvozili v Nemčijo (11,9 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, Bosna in Hercegovina, Slovenija in Srbija.
- Hrvaška je v letu 2024 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Nemčije (14,1 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Slovenija, Madžarska in Avstrija.
Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 15,6 | Mineralna goriva, olja | 13,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,4 | Električna in elektronska oprema | 9,9 |
| Vozila | 8,2 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,5 |
| Električna in elektronska oprema | 7,8 | Farmacevtski izdelki | 5,1 |
| Farmacevtski izdelki | 4,5 | Les in lesni izdelki | 4,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 14,1 | Nemčija | 11,9 |
| Italija | 13,3 | Italija | 11,4 |
| Slovenija | 11,7 | Bosna in Hercegovina | 11,2 |
| Madžarska | 6,6 | Slovenija | 10,9 |
| Avstrija | 5,3 | Srbija | 6,3 |
| Slovenija (3. mesto) | 11,7 | Slovenija (4. mesto) | 10,9 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Hrvaškem so v letu 2024 znašale 54,3 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2020 je znašala 9,7 %.
- Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2024 znašale 10,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2020 pa je znašala 15,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2021 - 2024 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji na Hrvaško
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Avstrija | 5.533 |
| Luksemburg | 3.724 |
| Madžarska | 3.527 |
| Italija | 3.373 |
| Nizozemska | 2.806 |
| Nemčija | 2.248 |
| Slovenija | 1.096 |
| Švica | 851 |
| Združeno kraljestvo | 777 |
| Švedska | 482 |
Vir: UNCTAD; ITC, september 2025.
Pogosta vprašanja vezana na hrvaški trg
Kakšne so poslovne priložnosti na Hrvaškem?
Najbolj obetavni sektorji za naložbe na Hrvaškem so turizem, telekomunikacije, farmacija in zdravstvo ter bančništvo.
Sektorji, ki ponujajo veliko poslovnih priložnosti so predvsem kibernetska varnost, pametne tehnologije, obnovljivi viri energije in medicinski turizem.
Kako prodajati preko spleta na Hrvaško?
Hrvaška e-trgovina se je močno povečala, potem ko je država leta 2013 postala članica EU, večji zagon je dobila tudi med pandemijo Covid-19.
Po napovedih analitikov bo e-trgovina na Hrvaškem do leta 2025 presegla vrednost 1 mlrd EUR.
Spletna prodaja na Hrvaškem
Kolikšen je davek na dodano vrednost na Hrvaškem?
Standardna stopnja je 25 %, znižani stopnji sta 13 % in 5 %. Stopnja 0 velja od oktobra 2022 za sončne panele.
Davek na dodano vrednost na Hrvaškem
Kako ustanoviti d.o.o. na Hrvaškem?
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem
