Carinske dajatve
Indija je podpisnik Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in je v tranzicijskem obdobju prilagajanja svojih zakonov zakonom WTO. Predpisi in zakonodaja vezani na uvoz blaga so zelo obsežni.
Indija je članica Azijsko – Pacifiškega trgovinskega sporazuma (APTA), skupaj z Bangladešem, Kitajsko, Republiko Korejo, Laosom in Šrilanko. Indija sodeluje tudi v Južno Azijskem območju proste trgovine (SAFTA) in v Južno Azijskem dogovoru o preferencialni trgovini (SAPTA), ki poleg Indije, vključuje Bangladeš, Butan, Maldive, Nepal, Pakistan in Šrilanko. Januarja 2010 je stopil v veljavo ASEAN – Indija prostotrgovinski sporazum z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAM – članice Brunej, Kambodža, Indonezija, Laos, Malezija, Mjanmar, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam). Poleg tega je Indija sklenila dvostranske preferencialne trgovinske sporazume z Afganistanom, Butanom, Čilom, Nepalom, Korejo, Singapurjem in Šrilanko in z državami članicami Mercosur, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj. Prav tako ima sklenjen prostotrgovinski sporazum z Japonsko, v veljavi od avgusta 2011. Vsestranski sporazum o gospodarskem sodelovanju (CECA) je podpisan z Malezijo. Blago s poreklom v smislu zgoraj navedenih sporazumov, je v Indiji lahko upravičeno do prednostne obravnave.
Carine, zlasti pri uvozu, so lahko pomemben dejavnik stroškov, zaradi splošno visokih carinskih stopenj. Na uvoženo blago se obračunavajo tri vrste carinskih dajatev, osnovna carinska dajatev, dodatna carinska dajatev in posebna carinska dajatev. Dodatno se lahko / ali ne zaračunavajo izravnalne dajatve in / ali protidampinške dajatve, ki jih lahko zaračunava centralna vlada z obvestilom v uradnem listu. Carinske stopnje so določene z zakonom o carinskih stopnjah, 1975 (»
Custom Tariff Act, 1975«) in občasno revidirane z letnim finančnim zakonom ali drugimi obvestili.
Več informacij:
Druge dajatve
Davki
Indija ima zelo razvejan in decentraliziran davčni sistem. Davki se pobirajo na ravni zvezne oblasti, posameznih zveznih držav in lokalnih oblasti. Nadzorna organa sta
Central Board of Direct Taxes in
Central Board of Excise and Customs, ki delujeta v okviru Ministrstva za finance.
Pregledne informacije o razvejanosti davčnega sistema in davkih, ki veljajo za gospodarske družbe in za posameznike pri poslovanju v Indiji, so dosegljive v investicijske vodiču, “Key to India Investment”, ASA & Associates in Corporate Catalyst (India) Private Limited (CCI), julij 2011, str. 34-41,
www.cci.in/pdf/india-investment-guide.pdf.
Dohodnina
Kot dohodninski viri se obravnavajo vsi dohodki, ustvarjeni v Indiji. Posamezniki lahko uveljavljajo posamezna znižanja davčne osnove, kar je določeno z zakonodajo.
Dohodninska lestvica: do 180.000 INR ni obdavčitve, od 180.001 INR do 500.000 INR 10%, od 500.001 INR do 800.000 INR 20%, nad 800.001 INR 30%. Davek na izobrazbo znaša 3% davka. Za poslovno leto 2011-12 znaša efektivna osebna davčna stopnja v Indiji 30.90 %.
Slovenija in Indija imata podpisano
Konvencijo med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Indije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, ki v 10. členu določa, da obračunani davek od dividend ne presega 5% bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba, ki ima neposredno v lasti najmanj 10% kapitala družbe, ki plačuje dividende, oziroma 15% bruto zneska dividend v vseh drugih primerih. V 11. členu je določilo, da zaračunani davek na obresti ne presega 10% bruto zneska obresti. V 12. členu je določilo, da zaračunani davek na licenčnine in avtorske honorarje ter honorarje za strokovne storitve ne presega 10% bruto zneska takih licenčnin in avtorskih honorarjev ter honorarjev za strokovne storitve.
Kompleksen sistem obdavčitve nerezidentov v Indiji je objavljen na spletnih straneh
indijskega Ministrstva za finance.
Davek na dobiček
Davek na dobiček znaša za domača podjetja (30% + dodatnih 5%, če dohodek preseže 10 milijonov INR), za tuja podjetja (40%+2%). Dodatno se plača še 1% davek na izobrazbo in 2% davek na visoko izobrazbo, če neto dohodek presega 10 milijonov INR.
Trošarine
CENVAT se aplicira na proizvode, ki so proizvedeni v Indiji. Natančne stopnje so navedene na straneh
Urada za trošarine in carine.
Davek na dodano vrednost (DDV oz. VAT)
Od 1. aprila 2005 so zvezne države postopoma nadomestile lokalne prometne davke z DDV. Obstaja pet stopenj DDV in sicer 0 %, 1 %, 5 %, 12,5 % in 20 %. DDV se ne plačuje za storitve.
Prometni davek se ne uporablja v Indiji.
Informacije o davkih dobite na strani
Ministrstva za finance. Sicer se priporoča uporaba tujih svetovalnih agencij
Ernst&Young,
PricewaterhouseCoopers,
Corporate Catalyst India,
Feedback Counsulting, ipd.
Uvoz vzorcev in začasni uvoz
Vzorce lahko uvozijo posamezniki, podjetja, združenja, raziskovalni inštituti ali laboratoriji oziroma njihovi predstavniki, preko pošte / kurirskega servis ali osebne prtljage.
Po kurirskem servisu se lahko pošiljajo pošiljke do teže maksimalno 32 kg, število pošiljk ni omejeno. Vrednost pošiljke pod kategorijo vzorec ne sme preseči 25.000 INR, nasprotno se tretira kot komercialni uvoz. (vir FedEx)
Račun, ki se ga pošlje z blagom mora biti napisan v angleščini in izdan v dveh izvodih. Vsebovati mora:
- Ime izvoznika
- Ime uvoznika
- Prevozno sredstvo
- Opis blaga
- Količina in teža blaga
- Deklarirana vrednost blaga
Naslednja izjava v angleščini mora biti na računu: »Value declared for customs purpose only. Goods have no commercial value. As samples only.«
Na splošno imajo vse kurirske službe standardni format za vse fakture, ki spremljajo vzorce blaga.
Pošiljke, ki so poslane s kurirskim servisom z letalom, so predmet naključnih preiskav in je zelo težko natančno določiti, koliko časa bo potekal posamezen postopek.
Začasni uvoz v Indijo je možen z listino o carinskem prehodu, »ATA Carnet«, običajno je omejitev začasnega uvoza maksimalno 12 mesecev. Začasni uvoz je možen preko treh kategorij,
- komercialni vzorci, ki se uporabljajo za predstavitev ali kot prodajno orodje,
- profesionalna oprema;
- sejmi in razstave.
Več informacij: