Tržne poti, distribucija
Izrael nima posebne zakonodaje, ki bi regulirala distribucijo in distributerje. Sodišča se obračajo in obravnavajo vsako pogodbo individualno. Vseeno se v določenih pogledih, ko na primer format pogodbe, pravice in dolžnosti obeh strani, zaključni in odškodninski postopki, kažejo številne podobnosti z evropskimi državami. Zaradi omenjene pomanjkanje zakonodaje je priporočljiva večja previdnost in podrobnost pri sklepanju pogodb z distributerji.
Nekatera povezave:
- Allalouf: trgovsko pomorsko podjetje v izraelskih pristaniščih Ashdod, Eilat in Haifa. Allalouf je zastopnik za naslednja pomorska podjetja: Atlantic Container Line company (ACL), Iscont, Grimaldi Lines, Nippon Yusen Kaisha (NYK), Hamburg Sud, Iscont Far East.
- Amit - International logistics services: integrator tujih trgovskih logističnih podjetij. Specializiran za logistiko lepe umetnosti, mednarodne distribucije, pomorske distribucije, mednarodnega kurirskega servisa TNT.
- Ashdod Bonded Ltd.: tovorna ponudba, uvoz in izvoz, skladiščenje.
Tržno komuniciranje, promocija
Na prvem mestu glede oglaševalskih investicij in dostopnosti do ljudstva v Izraelu so tiskani mediji, katerim sledi radio. Televizijsko oglaševanje ni značilno, predvsem zaradi pomanjkanja komercialnih televizijskih postaj v državi. Poleg omenjenih medijev ima Izrael dobro razširjeno mrežo oglaševanja v kino dvoranah. Najbolj brani dnevni časopisi so: Yedioth Ahronoth, Maariv in Haaretz.
Izraelsko Ministrstvo za komunikacije je odgovorno za oblikovanje telekomunikacijskih zakonov in politik, razvoj telekomunikacijske infrastrukture, nadzor telekomunikacijskega podjetja Bezeq ter ostalih podjetij ki nudijo telekomunikacijske usluge, nadzor Postal Authority, postavljanje ter nadzor poštnih in komunikacijskih tarif, uravnavanje ter nadzor nad kabelskimi televizijskimi službami ter cenami, ter odobritev uporabe telekomunikacijske opreme v Izraelu.
Izraelski mediji so številni in različni.
IBA (Israel Broadcasting Authority) je glavna javna televizijska postaja in pridobiva finančna sredstva predvsem s pobiranjem licenc televizijskih aparatov. Poleg televizijske mreže operira še z eno kabelsko/satelitsko mrežo, osmimi radijskimi mrežami ter eno nizkofrekvenčno radijsko mrežo za oddajanje v tujini.
Channel 2 in
Israel 10 sta najpomembnejši komercialni televizijski postaji. Večina izraelskih gospodinjstev ima kabelsko oziroma satelitsko naročnino. Komercialni radio je v državi od leta 1995, vendar pa ima dosti konkurence, predvsem z neregistriranimi radijskimi postajami (nekatere od njih oddajajo zelo ortodoksne programe).
Vsi izraelski časopisni mediji so v privatni lasti, in večina ima dobre internetne strani. Za podrobnejši seznam vseh časopisov kliknite
tukaj.
Poročilo službe za opazovanje medijev Reporters Without Borders iz leta 2007 navaja da izraelski novinarji uživajo novinarsko svobodo, ki je ni mogoče najti nikjer drugje v regiji, vendar pa opozarjajo, da so palestinski novinarji zelo omejeni v njihovem poročanju.
Časopisi
Televizija
Radio
- Israel Broadcasting Authority – javni radio; vključuje Reshet Aleph (specializiran za govore), Reshet Bet (specializiran za novice), Reshet Gimmel (specializiran za glasbo), Reshet Dalet (v arabskem jeziku),
- Galei Zahal – radio izraelskih obrambnih sil (IDF), predvaja novice in glasbo predvsem civilistom; predvaja tudi glasbo in prometne novice omrežja Galgalatz.
Elektronsko poslovanje
Izrael je internetno izredno razvita država. Več kot 5 milijonov Izraelcev ima internetni priključek (leto 2010). 73% izraelskih gospodinjstev ima internetni priključek in 96% od njih ima širokopasovni internet. 54% moških in 46% žensk uporablja internet. Odstotek starejših od 50 let, ki uporabljajo internet je 23% (v primerjavi z 7% uporabnikov starih sedem let).
Visok (in še rastoči) odstotek internetnih uporabnikov v državi posledično vpliva tudi na elektronsko poslovanje, saj se vse več ljudi odloča za elektronske nakupe ter elektronsko bančništvo.
V letu 2007 so bile v Izraelu najbolj obiskane naslednje internetne strani (odstotki se nanašajo na tedensko izpostavljenost med izraelskimi internetnimi uporabniki):
Podrobnejši podatki so na voljo na strani TNS, marketinške in poslovne informacije (
www.tnsglobal.com)
Plačevanje
Po podatkih
Nove ljubljanske banke so plačilni roki v primeru držav na prehodu (kamor spada tudi Izrael) precej dolgi (več kot 60 dni) in so odvisni predvsem od pogajalskih sposobnosti naših izvoznikov. Banka nudi financiranje izvoznega posla za oba partnerja v poslu, tako izvozniku (za katere je pomembno predizvozno financiranje) kot uvozniku.
Plačilni promet med pravnimi osebami se izvaja preko komercialnih bank. Podjetje mora imeti svoj podjetniški račun odprt pri eni od bank, ki zanj opravlja vse potrebne storitve v zameno za plačilo (oz. provizijo), ki je od banke do banke različno. Preko komercialnih bank poteka tudi promet s tujimi plačniki (podobno kot v Evropi gre za povezavo med bankami, ki opravljajo plačila za enega in drugega partnerja v poslu). Podjetja torej bankam podajajo v izvedbo plačilne naloge, domače in tuje.
Nekaj večjih izraelskih bank:
Spisek vsek bank v Izraelu:
www.science.co.il
Pregled oblik plačevanja in tveganja za izvoznike:
Tveganje
Po podatkih Country Risk Analysis, ki ga pripravlja OECD in je uradni del pravnega reda EU, se Izrael uvršča v ničti razred tveganja – to je najmanjše tveganje. Ostale primerljive države imajo naslednje ratinge:
OECD: 0-najmanjša stopnja tveganja, 7-največja stopnja tveganja; november 2011
Coface: A1 – politična in ekonomska stabilnost zelo dobro, A2- dobro, A3 – nekaj sprememb, na splošno dobro, vendar je lahko prizadeta plačilna disciplina podjetij, A4- majava politična in ekonomska stabilnost, poslovni svet je lahko zelo agresiven; B- politična in ekonomska nezanesljivost, občasno zelo težki pogoji poslovanja; C-zelo nestabilna država gledano ekonomsko in politično, poslovanje s številnimi pomanjkljivostmi; D- zelo visok političen in ekonomski riziko, običajno je poslovanje izredno težko ali pa onemogočeno; november 2011.
Zavarovanja in izterjava
SID banka, d.d., Ljubljana in njena novoustanovljena hčerinska družba SID – Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana (SID-PKZ) nudi slovenskim podjetjem za nastopanje na tujih trgih storitve
zavarovanja (pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki),
financiranja in
izdajanja garancij. Te dopolnjuje s spremljajočimi storitvami, kot so
bonitetne in
druge kreditne informacije,
pravno in
poslovno svetovanje,
pomoč pri izterjavah dolgov in podobno.
Jamstva so najpogosteje v obliki naslednjih storitvenih garancij:
- tenderske,
- za vračilo prejetega avansa,
- za dobro izvedbo posla,
- za odpravo pomanjkljivosti v garancijski dobi,
- za vračilo zadržanih zneskov,
- carinske garancije,
- druge garancije.
Po potrebi jih SID banka izda tudi v obliki akreditivov »stand-by«. Poleg naštetih garancij izdaja SID banka tudi avale in druge vrste poroštev.
SID banka je za komercialne banke, ki financirajo izvozne posle slovenskih podjetij, v maju 2007 uvedla dodatno možnost zavarovanja izvedbenega rizika izvoznikov, ki pride v poštev predvsem pri kompleksnejših poslih z daljšo dobo izvedbe. Z razširitvijo zavarovalnega kritja si lahko banke za dane kredite, namenjene izvedbi izvoznega posla, krijejo rizik neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve izvozne pogodbe s strani izvoznika, ki bi lahko ogrozil plačilo s strani kupca, s tem pa posledično tudi vračilo bančnega kredita. Dodatno kritje je omogočeno brez doplačila zavarovalne premije, pod pogoji, ki so določeni v posebni Politiki zavarovanja izvedbenega rizika izvoznikov. Več informacij v
priponki.
Prednosti zavarovanja:
- možnost povečevanja prodaje,
- varnost za podjetje (zavarovanca),
- varnost za zavarovančevo banko,
- enostavnost in cenovna konkurenčnost,
- ugodnejši pogoji kreditiranja.
Transport
Glavna pristanišča
Mediteransko morje:
- Ashdod (Ashdod Port)
- Ashkelon
- Hadera
- Haifa (Haifa Port)
- Herzliya
- Tel Aviv-Yafo
Rdeče morje
Aqaba zaliv:
Glavna letališča
- Ben Gurion (Tel Aviv)
- Letališče je locirano 20 kilometrov jugovzhodno od Tel Aviva ter 60 kilometrov zahodno od Jeruzalema.
- Ovda (Eilat)
- Letališče je locirano 60 kilometrov severno od mesta Eilat.
Cestni mejni prehodi
Meja z Egiptom:
The Taba Border Terminal
P.O.B. 635
Eilat 88105
Tel.: +972-8-636-0999
Meja z Jordanijo
The Yitzhak Rabin Border Terminal
P.O.B. 1095
Eilat 88110
Tel.: + 972-8-630-0555
The Allenby Border Terminal
P.O.B. 21
Ma’ale Adumim 98100
Tel.: +972-2-548-2612
The Jordan River Border Terminal
P.O.B. 525
Beit She’an 10900
Telephone: 972-4-609-3415