Izrael

Predstavitev gospodarstva Izraela

Predstavitev države

 
Uradni naziv Medinat Yisra’el / Država Izrael
Mednarodna oznaka IL/ISR
Glavno mesto Jeruzalem
Velikost (km2) 20.325
Prebivalci (mio) 9,4
Uradni jezik Hebrejski in arabski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Judje (74 %), muslimani (18 %), kristjani (1,9 %)
Denarna enota Novi izrealski šekel (ILS)
Čas GMT +2, Slovenija + 1. Poslovni čas
Klicna številka +972
 



 

Prebivalstvo Izraela


Izrael ima 9,4 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Tel-Aviv 1.466.500
Jeruzalem 1.373.000
Beersheba 787.100
Rehovot 627.200
Haifa 594.100

 

Politični sistem

Politični sistem:

Zvezna republika devetih dežel

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Knesset) ima 120 članov, ki so neposredno izvoljeni po proporcionalnem sistemu za štiriletni mandat. Splošno volilno pravico imajo osebe starejše od 18 let.

Volitve:

Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale v začetku marca 2020.

Vodstvo države:

Predsednika izvoli večina članov Knesseta za sedemletni mandat. Predsednik države je od 7.7.2021 Issac Herzog.
 

Izvršilna oblast:

V skladu s pogoji koalicijske vlade, sprejete pred enim letom, je Yair LAPID 1. julija 2022 postal predsednik vlade in zamenjal prejšnjega premierja Naftalija BENNETTA.

Predsednik vlade: Yair Lapid ( od 1.7.2022)

 

Izrael je član WTO (World Trade Organisation) in ima podpisane sporazume o prosti trgovini z EU, ZDA, EFTA, Turčijo, Mehiko, Kanado, Jordanijo, Egiptom ter Mercosur zvezo. Med Izraelom in palestinskimi ozemlji je od leta 1994 uveljavljena carinska zveza.


Vir: EIU; Factiva, september 2022.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 9,9 9,6 9,4 9,2 9,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 426 418 410
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 444,7 419,4 407,9 357,1 355,3
 BDP per capita (v EUR): 45.134 43.553 43.544 38.754 39.259
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 413,0 385,6 346,7 319,2 323,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 41.904 40.036 37.017 34.640 35.732
 Rast BDP (v %): 3,4 4,9 8,2 -2,2 3,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,3 3,9 5,0 4,3 3,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,0 4,3 1,5 -0,6 0,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -95,6 -93,0 -77,4 -62,4 -67,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 72,1 67,6 59,1 51,8 53,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,2 7,1 13,6 -1,9 3,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,0 7,8 19,5 -9,5 3,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 15,2 16,1 18,2 21,3 15,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 52,9+ 80,5 68,9 58,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 124,3+ 69,9 85,4 77,2
Stopnja tveganja države (op): / 28 29 29 34
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / / / 35 49



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača


Minimalna bruto mesečna plača je v začetku leta 2022 znašala 5.300 ILS (1.387,14 EUR). Po napovedih vlade naj bi se aprila 2022 povečala na 5.400 ILS (1.413,31 EUR), potem pa naj bi do leta 2025 dosegla 6.000 ILS (1.570,35 EUR).

Povprečna mesečna bruto plača v Izraelu je oktobra 2021 znašala 11.277 ILS ali 2.951,47 EUR.
Najvišje povprečne plače so bile v IKT sektorju (25.812 ILS ali 6.755,65 EUR), v energetiki in komunali (19.000 ILS ali 4.972,78 EUR) ter v finančnem in zavarovalnem sektorju (17.800 ILS ali 4.658,71 EUR).
Najslabše plačan sektor je bil v tem obdobju gostinski sektor, s povprečno plačo 5.400 ILS ali 1.413,31 EUR.
 
Vrednosti ILS so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 10,3 6,1 4,6 4,1
Rast javne potrošnje 1,2 1,2 1,8 1,7
Rast investicij 9,0 6,5 5,8 5,0


(*) EIU napoved.
 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

 

  • Izrael je v letu 2021 izvozil za 59,1 mlrd EUR blaga, uvozil pa za 75,8 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -16,7 mlrd EUR. 
  • V letu 2021 je Izrael največ izvažal električno in elektronsko opremo, bisere, drage kamne, plemenite kovine, optično, tehnično in medicinsko opremo, strojno opremo ter plastiko.
  • Največ so v letu 2021 izvozili v ZDA (27,2 % od celotnega izvoza), sledijo Kitajska, Indija, Združeno kraljestvo in Nizozemska.
  • Izrael je v letu 2021 največ uvažal električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin, vozila ter bisere, drage kamne, plemenite kovine.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (18,4 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Nemčija, Turčija in Italija.

 

Izrael - gibanje izvoza in uvoza blaga 20198 - 2024 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Električna in elektronska oprema 12,5 Električna in elektronska oprema 17,0
Stroji, jedrski reaktorji 11,9 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 15,9
Mineralna goriva, olja 10,0 Optična, tehn. in medic. oprema 12,3
Vozila 8,4 Stroji, jedrski reaktorji 8,5
Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 5,8 Plastika in plastični izdelki 5,4
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Kitajska 18,4 ZDA 27,2
ZDA 10,2 Kitajska 7,3
Nemčija 6,3 Indija 4,8
Turčija 6,2 Združeno kraljestvo 4,0
Italija 3,9 Nizozemska 3,7
Slovenija (47. mesto) 0,2 Slovenija (26. mesto) 0,6


Vir: Factiva; ITC, junij 2022.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Izraelu so v letu 2019 znašale 147,2 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 17,8 %.
  • Celotne izhodne TNI Izraela so v letu 2019 znašale 100,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 6,2 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Izraelu 2020 - 2023 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2022.

 

Poglejte si tudi:
 
Yair LAPID kot hišnik (od 1. julija 2022); v skladu s pogoji koalicijske vlade, sprejete pred enim letom, je LAPID 1. julija 2022 postal predsednik vlade in zamenjal prejšnjega premierja Naftalija BENNETTA