Izrael 
Predstavitev gospodarstva Izraela
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Medinat Yisra’el / Država Izrael IL / ISR Jeruzalem 20.325 9,2 Hebrejski in arabski Judovska 74,7 %, muslimani 17,7 %, kristjani 2 %, druzi 1,6 %, ostali 4 %. 38.875 EUR (2019) Novi izraelski šekel (ILS) Slovenija +1 + 972 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tel-Aviv | 1.427.200 |
| Jeruzalem | 1.333.700 |
| Beersheba | 750.700 |
| Rehovot | 612.600 |
| Haifa | 583.400 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Knesset) ima 120 članov, ki so neposredno izvoljeni po proporcionalnem sistemu za štiriletni mandat. Splošno volilno pravico imajo osebe starejše od 18 let. |
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale v začetku marca 2020. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika (večinoma figura), izvoli večina članov Knesseta za sedemletni mandat. Reuven Rivlin je nasledil Šimona Peresa 24. julija 2014. |
|
Izvršilna oblast: |
Premier Binyamin Netanyahu (Likud) je na že tretjih predčasnih parlamentarnih volitvah marca 2020 ponovno slavil zmago. Skupaj z zavezniki verjetno kljub temu ne bo imel dovolj poslanskih sedežev za absolutno večino.
|
Izrael je član WTO (World Trade Organisation) in ima podpisane sporazume o prosti trgovini z EU, ZDA, EFTA, Turčijo, Mehiko, Kanado, Jordanijo, Egiptom ter Mercosur zvezo. Med Izraelom in palestinskimi ozemlji je od leta 1994 uveljavljena carinska zveza.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Za Izrael ostajajo varnostna vprašanja na prvem mestu. Izrael dojema nestabilnost, ki izhaja iz političnih revolucij v arabskem svetu in iz Irana, kot glavni grožnji. Konflikt s Palestinci ostaja nerazrešen. Izraelske oblasti so naredile znaten napredek pri liberalizaciji gospodarstva, ljudje pa ostajajo zaskrbljenosti zaradi socialno-ekonomske neenakosti.
Guverner Banke Izraela (centralna banka BOI) Amir Yaron opozarja na nizko stopnjo rasti produktivnosti v Izraelu. Naslednja vlada bo morala za povečanje produktivnosti uvesti obsežne strukturne reforme na trgu dela ter na področju izobraževanja. Vsak poskus reforme pa lahko ogrozijo manjšinske skupine prebivalstva, kot je na primer ultra-pravoslavna skupnost Haredi, ki ima zaradi kulturnih in verskih razlogov nizko stopnjo udeležbe na trgu dela. A izvedba teh reform je bistvenega pomena za ohranitev dolgoročne mednarodne konkurenčnosti Izraela.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
