Izrael 
Predstavitev gospodarstva Izraela
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera:
BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Medinat Yisra’el / Država Izrael IL / ISR Jeruzalem 20.325 8,9 Hebrejski in arabski Judovska 74,7 %, muslimani 17,7 %, kristjani 2 %, druzi 1,6 %, ostali 4 %. 35.322 EUR (2018) Novi izraelski šekel (ILS) Slovenija +1 + 972 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tel-Aviv | 1.331.300 |
| Jeruzalem | 1.008.400 |
| Beersheba | 664.400 |
| Haifa | 553.000 |
| Rehovot | 552.600 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Knesset) ima 120 članov, ki so neposredno izvoljeni po proporcionalnem sistemu za štiriletni mandat. Splošno volilno pravico imajo osebe starejše od 18 let. |
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale 17. septembra 2019. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika (večinoma figura), izvoli večina članov Knesseta za sedemletni mandat. Reuven Rivlin je nasledil Šimona Peresa 24. julija 2014. |
|
Izvršilna oblast: |
Premier Binyamin Netanyahu (Likud) je na parlamentarnih volitvah aprila 2019 ponovno slavil zmago. Ker mu ni uspelo oblikovati koalicijske vlade, so razpisali nove predčasne volitve, ki so potekale 17. septembra 2019. Modra in bela stranka Benija Ganca je osvojila 33 poslanskih sedežev, Likud pod vodstvom Benjamina Netanjahuja pa 31 sedežev. Zaradi tesnega rezultata najverjetneje nobenemu od njiju ne bo uspelo oblikovati koalicije, zato sta oba že začela s pogajanji o oblikovanju morebitne izraelske vlade enotnosti. |
Izrael je član WTO (World Trade Organisation) in ima podpisane sporazume o prosti trgovini z EU, ZDA, EFTA, Turčijo, Mehiko, Kanado, Jordanijo, Egiptom ter Mercosur zvezo. Med Izraelom in palestinskimi ozemlji je od leta 1994 uveljavljena carinska zveza.
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Gospodarska politika vlade
Ne glede na rezultate volitev leta 2019, se bodo ohranili nekateri cilji strukturnega razvoja, vključno z razvojem infrastrukture in podporo proizvodnemu sektorju. Uspešno izvajanje teh načrtov je ključnega pomena za dolgoročni trajnostni gospodarski razvoj. Nujnost potrebe po takšnem razvoju se bo še okrepila, ko se bo nadaljevala integracija ASEAN in bodo druge države v regiji okrepile svoje konkurenčne prednosti.
Za Izrael ostajajo varnostna vprašanja na prvem mestu. Izrael dojema nestabilnost, ki izhaja iz političnih revolucij v arabskem svetu in iz Irana, kot glavni grožnji. Konflikt s Palestinci ostaja nerazrešen. Izraelske oblasti so naredile znaten napredek pri liberalizaciji gospodarstva, ljudje pa ostajajo zaskrbljenosti zaradi socialno-ekonomske neenakosti.
Inflacija je v letu 2018 znašala 0,8 %, v letu 2019 pa naj bi stopnja inflacije znašala 1,2 %. V letu 2020 bo stopnja inflacije predvidoma dosegla 0,8 %, v letu 2021 pa 1,9 %.
Stopnja nezaposlenosti je v letu 2018 znašala 4 %, za leto 2019 je napovedana v višini 3,7 %. V letu 2020 naj bi nezaposlenost dosegla 4,3 %, v letu 2021 pa 4 %.
Povprečna bruto mesečna plača v Izraelu je v letu 2018 znašala 2.592,1 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa 1.292,4 EUR.
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Poglejte si tudi:
