Izrael 
Predstavitev gospodarstva Izraela
Predstavitev države
| Uradni naziv | Medinat Yisra’el / Država Izrael |
| Mednarodna oznaka | IL/ISR |
| Glavno mesto | Jeruzalem |
| Velikost (km2) | 20.325 |
| Prebivalci (mio) | 9,6 |
| Uradni jezik | Hebrejski in arabski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Judje (74 %), muslimani (18 %), kristjani (1,9 %) |
| Denarna enota | Novi izrealski šekel (ILS) |
| Čas | GMT +2, Slovenija + 1. Poslovni čas |
| Klicna številka | +972 |
Prebivalstvo Izraela
Izrael ima 9,6 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tel-Aviv | 1.209.700 |
| Jeruzalem | 1.373.000 |
| Beersheba | 806.700 |
| Rehovot | 635.900 |
| Haifa | 599.600 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929 |
|
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Knesset) ima 120 članov, ki so neposredno izvoljeni po proporcionalnem sistemu za štiriletni mandat. Splošno volilno pravico imajo osebe starejše od 18 let. |
|
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so bile 2.6.2021, naslednje bodo junija 208. Zadnje parlamentarne volitve so potekale 1.11.2022, naslednje bodo novembra 2026. |
|
|
Vodstvo države: |
|
|
|
Izvršilna oblast: |
Po več zakonodajnih porazih vladne koalicije v knesetu sta 20. junija 2022, premier Naftali Bennett in nadomestni premier Yair Lapid, napovedala uvedbo predloga zakona o razpustitvi 24. kneseta, ki je bil potrjen 30. junija 2022. Hkrati je Lapid v skladu s sporazumom o rotaciji, ki je bil del koalicijske pogodbe iz leta 2021, postal vršilec dolžnosti predsednika vlade do volitev 1. novembra. |
Izrael je član WTO (World Trade Organisation) in ima podpisane sporazume o prosti trgovini z EU, ZDA, EFTA, Turčijo, Mehiko, Kanado, Jordanijo, Egiptom ter Mercosur zvezo. Med Izraelom in palestinskimi ozemlji je od leta 1994 uveljavljena carinska zveza.
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,9 | 9,8 | 9,6 | 9,4 | 9,2 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 420++ | 426 | 426 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 541,1 | 500,8 | 495,7 | 413,0 | 362,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 54.444 | 51.292 | 51.909 | 44.102 | 39.342 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 508,2 | 481,8 | 449,0 | 348,9 | 325,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 51.121 | 49.345 | 47.018 | 37.254 | 35.281 |
| Rast BDP (v %): | 3,4 | 3,0 | 6,5 | 8,6 | -1,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,9 | 3,9 | 3,8 | 5,0 | 4,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,3 | 4,1 | 4,4 | 1,5 | -0,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -94,7 | -90,8 | -100,7 | -77,4 | -61,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 74,0 | 70,5 | 75,3 | 58,8 | 51,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,7 | 3,2 | 8,3 | 14,6 | -2,7 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,0 | 3,4 | 11,7 | 20,6 | -8,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 22,1 | 20,1 | 26,5 | 18,2 | 20,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 41,0+ | 102,9 | 80,5 | 68,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 89,7+ | 189,9 | 69,9 | 85,4 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 29 | 28 | 29 | 29 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 35 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Izraelu
Tuji državljani morajo za delo v Izraelu najprej najti delodajalca in podpisati pogodbo o zaposlitvi, nato pa pridobiti delovna dovoljenja in odpreti delovni vizum B1.
Tujec je zaradi nezakonitega zaposlovanja v Izraelu lahko izgnan iz države za do 10 let.
Delo v Izraelu je za tujce na voljo v kmetijstvu, gradbeništvu, industriji, hotelirstvu, gostinstvu in v oskrbi starejših.
Povpraševanje je po izkušenih inženirjih, zdravnikih in programerjih.
Najboljše možnosti za zaposlitev nudijo večja mesta, kot so Jeruzalem, Tel Aviv, Haifa in Ashdod.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača je v Izraelu v januarju 2023 znašala 5.400 ILS ali približno 1.527,80 EUR.
Po podatkih izraelskega centralnega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača oktobra 2022 znašala 12.339,90 ILS ali približno 3.491,27 EUR.
Vrednosti ILS so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 7,7 | 3,1 | 3,2 | 3,6 |
| Rast javne potrošnje | 0,7 | 4,0 | 3,3 | 2,7 |
| Rast investicij | 9,0 | 2,8 | 3,5 | 4,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Izrael je v letu 2022 izvozila za 76,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 101,9 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -25,7 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Izrael največ izvažala električno in elektronsko opremo, bisere, drage kamne, plemenite kovine, optično, tehnično in medicinsko opremo, strojno opremo ter razne kemijske proizvode.
- Največ so v letu 2022 izvozili v ZDA (25,4 % od celotnega izvoza), sledijo Kitajska, Indija, Združeno kraljestvo in Irska.
- Izrael je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter bisere, drage kamne, plemenite kovine.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (18,2 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Turčija, Nemčija in Italija.
Izrael - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,7 | Električna in elektronska oprema | 16,2 |
| Električna in elektronska oprema | 11,7 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 16,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,7 | Optična, tehn. in medic. oprema | 11,2 |
| Vozila | 8,6 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,3 |
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 6,2 | Razni kemijski proizvodi | 6,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 18,2 | ZDA | 25,4 |
| ZDA | 13,8 | Kitajska | 8,3 |
| Turčija | 9,4 | Indija | 6,4 |
| Nemčija | 6,3 | Združeno kraljestvo | 5,4 |
| Italija | 5,7 | Irska | 4,3 |
| Slovenija (47. mesto) | 0,2 | Slovenija (26. mesto) | 0,8 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Izraelu so v letu 2021 znašale 199,7 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 21,3 %.
- Celotne izhodne TNI Izraela so v letu 2021 znašale 99,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 4,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Izraelu 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Izrael
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 11.473 |
| Kajmanski otoki | 10.984 |
| Združeno kraljestvo | 3.456 |
| Luksemburg | 3.445 |
| Singapur | 2.866 |
| Madžarska | 2.316 |
| Švica | 2.153 |
| Japonska | 1.353 |
| Francija | 645 |
| Nemčija | 530 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Amdocs Ltd | Združeno kraljestvo |
| Cvcigp Ii Jhc, L.P. | Kajmanski otoki |
| Nestlé S.A. | Švica |
| China National Chemical Corporation | Kitajska |
| Mission College Investments Ltd | Kajmanski otoki |
| Flex Ltd. | Singapur |
| Ibm International C.V. | Nizozemska |
| Hewlett-Packard Luxembourg Sca | Luksemburg |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
