Izrael 
Predstavitev gospodarstva Izraela
Predstavitev države
| Uradni naziv | Medinat Yisra’el / Država Izrael |
| Mednarodna oznaka | IL/ISR |
| Glavno mesto | Jeruzalem |
| Velikost (km2) | 20.325 |
| Prebivalci (mio) | 9,4 |
| Uradni jezik | Hebrejski in arabski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Judje (74 %), muslimani (18 %), kristjani (1,9 %) |
| Denarna enota | Novi izrealski šekel (ILS) |
| Čas | GMT +2, Slovenija + 1. Poslovni čas |
| Klicna številka | +972 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tel-Aviv | 1.466.500 |
| Jeruzalem | 1.373.000 |
| Beersheba | 787.100 |
| Rehovot | 627.200 |
| Haifa | 594.100 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1920 in spremenjeni l. 1929 |
|
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Knesset) ima 120 članov, ki so neposredno izvoljeni po proporcionalnem sistemu za štiriletni mandat. Splošno volilno pravico imajo osebe starejše od 18 let. |
|
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale v začetku marca 2020. |
|
|
Vodstvo države: |
|
|
|
Izvršilna oblast: |
Na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale marca 2021, je ponovno slavil Binyamin Netanyahu (Likud), a mu ni uspelo sestaviti vlade. Je pa to uspelo njegovemu tekmecu, nacionalistu Natfaliju Bennettu. 13. 6. 2021 so v Izraelu potrdili novo vlado, ki jo sestavlja 8 strank, mesto premierja pa je prevzel Naftali Bennett, vodja koalicije strank nove desnice Jamina. |
Izrael je član WTO (World Trade Organisation) in ima podpisane sporazume o prosti trgovini z EU, ZDA, EFTA, Turčijo, Mehiko, Kanado, Jordanijo, Egiptom ter Mercosur zvezo. Med Izraelom in palestinskimi ozemlji je od leta 1994 uveljavljena carinska zveza.
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 9,7 | 9,6 | 9,4 | 9,2 | 9,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 426 | 418 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 452,9 | 425,1 | 393,7 | 357,1 | 355,3 |
| BDP per capita (v EUR): | 46.546 | 44.483 | 41.946 | 38.746 | 39.259 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 420,1 | 394,2 | 362,4 | 342,7 | 342,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 43.172 | 41.245 | 38.615 | 37.184 | 37.777 |
| Rast BDP (v %): | 4,0 | 4,4 | 6,3 | -2,2 | 3,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,6 | 4,8 | 5,0 | 4,4 | 3,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,7 | 2,7 | 1,5 | -0,6 | 0,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -92,1 | -84,6 | -75,8 | -61,8 | -67,7 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 73,3 | 66,2 | 59,1 | 51,7 | 53,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 8,0 | 9,3 | 10,4 | -1,9 | 3,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 9,5 | 11,0 | 13,6 | -9,5 | 3,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 22,5 | 22,9 | 24,9 | 21,3 | 15,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 14,3+ | 80,6 | 68,9 | 58,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 80,6+ | 69,8 | 85,4 | 77,2 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 27 | 29 | 29 | 34 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača je v začetku leta 2022 znašala 5.300 ILS (1.387,14 EUR). Po napovedih vlade naj bi se aprila 2022 povečala na 5.400 ILS (1.413,31 EUR), potem pa naj bi do leta 2025 dosegla 6.000 ILS (1.570,35 EUR).
Povprečna mesečna bruto plača v Izraelu je oktobra 2021 znašala 11.277 ILS ali 2.951,47 EUR.
Najvišje povprečne plače so bile v IKT sektorju (25.812 ILS ali 6.755,65 EUR), v energetiki in komunali (19.000 ILS ali 4.972,78 EUR) ter v finančnem in zavarovalnem sektorju (17.800 ILS ali 4.658,71 EUR).
Najslabše plačan sektor je bil v tem obdobju gostinski sektor, s povprečno plačo 5.400 ILS ali 1.413,31 EUR.
Vrednosti ILS so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 10,3 | 6,1 | 4,6 | 4,1 |
| Rast javne potrošnje | 1,2 | 1,2 | 1,8 | 1,7 |
| Rast investicij | 9,0 | 6,5 | 5,8 | 5,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Izrael uvozil za 61 mlrd EUR, izvozil pa za 50 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -11 mlrd EUR. Izrael največ izvaža delektrično in elektronsko opremo, drage kamne, optično, tehnično in medicinsko opremo, stroje ter organske kemikalije. Največ uvaža strojno, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva ter drage kamne. Vodilni izvozni partner so ZDA, kamor so v letu 2020 izvozili 26,3 % celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še Kitajska, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Nemčija. Največ je Izrael v letu 2020 uvozil iz Kitajske (16,7 % od celotnega uvoza). Sledijo ZDA, Nemčija, Turčija in Italija.
Izrael - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 13,3 | Električna in elektronska oprema | 16,4 |
| Električna in elektronska oprema | 12,1 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 12,0 |
| Vozila | 8,3 | Optična, tehn. in medic. oprema | 11,5 |
| Mineralna goriva, olja | 7,9 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,8 |
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 6,2 | Organski kemijski proizvodi | 8,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 16,7 | ZDA | 26,3 |
| ZDA | 13,6 | Kitajska | 8,3 |
| Nemčija | 6,6 | Združeno kraljestvo | 7,5 |
| Turčija | 6,2 | Nizozemska | 4,9 |
| Italija | 4,1 | Nemčija | 3,4 |
| Slovenija (41. mesto) | 0,3 | Slovenija (23. mesto) | 0,6 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Izraelu so v letu 2018 znašale 125,5 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 14,2 %. Celotne izhodne TNI Izraela so v letu 2018 znašale 87,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,9 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Izraelu 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 37,4 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Kitajska in Francija. Največ investicij je na področju polprevodnikov, programske opreme in IT storitev.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 28.246,6 |
| Kitajska | 1.184,0 |
| Francija | 1.031,4 |
| Združeno kraljestvo | 905,4 |
| Nemčija | 731,8 |
| Druge države | 5.264,0 |
| Skupaj | 37.363,3 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Polprevodniki | 18.731,8 |
| Progr. opr. in IT storitve | 5.050,6 |
| Komunikacije | 1.984,7 |
| Finančne storitve | 988,8 |
| Nepremičnine | 866,1 |
| Drugi sektorji | 9.741,2 |
| Skupaj | 37.363,3 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Intel | 18.208,0 |
| Hewlett-Packard (HP) | 835,7 |
| Microsoft | 342,5 |
| Amazon.com | 246,9 |
| IBM | 172,4 |
| 149,5 | |
| Apple Inc | 87,0 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
