Srbija
Osnovni podatki
Srbija meri 88,361 kvadratnih kilometrov in ima 7,3 milijona prebivalcev. 82,9 % je Srbov, 3,9 % Madžarov, 1,4 % Romov, 1,1 % Jugoslovanov, 1,8 % Bošnjakov, 0,9 % Črnogorcev in 8 % drugih. 85 % pripada pravoslavni cerkvi, 5,5 % je katolikov, 1,1 % protestantov, 3,2 % muslimanov in neopredeljenih 5,2 %. 7,9 % prebivalcev živi pod mejo revščine.
Glavno mesto je Beograd, uradni jezik srbski ter madžarski (na področjih, kjer madžarska manjšina presega 20 % populacije), valuta pa dinar, ki je razdeljen na 100 par. V državi se uporablja metrični sistem, pogosto pa tudi enota »vagon«, kar pomeni 10 ton in se uporablja v trgovinskih podatkih.
Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v
IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (
IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (
EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (
WTO – World Trade Organization).
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Politični sistem
Srbija je demokratična parlamentarna republika z enodomnim parlamentom. V parlamentu deluje 250 poslancev, ki so izvoljeni s strankarskih list za 4 letni mandat. Razdeljena je v 167 občin (v številko so vključene tudi občine avtonomne pokrajine Vojvodine). Predsednik države je od junija 2004 Boris Tadić (3. februarja 2008 je bil ponovno izvoljen).
1. maja 2008 so potekale predčasne parlamentarne volitve, na katerih je zmagala proevropska koalicija strank Za evropsko Srbijo pod vodstvom Tadićeve Demokratske stranke. Novi premier je postal Mirko Cvetković. Najmočnejša stranka v opoziciji ostaja Srbska radikalna stranka.
Naslednje predsedniške volitve bodo januarja 2013, parlamentarne pa maja 2012.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.
Gospodarstvo
Srbija je država z velikim tržnim potencialom, predvsem zaradi dinamičnega domačega povpraševanja ter vstopanja tujih investitorjev. Država zaostaja pri prehodu v tržno gospodarstvo. Razlogi za to so nasledstvo krize po razpadu Jugoslavije leta 1991, uvedba mednarodnih sankcij in škoda, ki jo je v gospodarstvu in na infrastrukturi povzročilo 11-tedensko bombardiranje NATO letal v letu 1999.
Kmetijski sektor predstavlja 15 % nacionalnega prihodka države. Srbija ima velike količine premoga, svinca, cinka, bakra in zlata, vendar pa pomanjkanje investicij v rudarski sektor preprečuje, da bi gospodarstvo države imajo koristi od svojega naravnega bogastva.
Industrijski sektor predstavlja 20 % BDP. Najbolj se razvija avtomobilska industrija, ki tudi privablja tuje investitorje.
Najpomembnejši sektor v Srbiji pa so storitve, ki predstavljajo skoraj dve tretjini BDP. Srbija je v zadnjih letih dosegla velik napredek pri liberalizaciji trgovine ter prestrukturiranju in lastninjenju podjetij.
Vir: EIU, september 2011; Factiva, september 2011.