Evropska podjetja so zaradi vojne v Ukrajini utrpela 100 mlrd EUR izgube

 

Evropska podjetja utrpela najmanj 100 mlrd EUR neposredne izgube zaradi poslovanja v Rusiji

Največja evropska podjetja so od začetka ruske vojaške operacije v Ukrajini lani utrpela najmanj 100 mlrd EUR neposredne izgube zaradi poslovanja v Rusiji.

Financial Times je izvedel analizo letnih poročil in računovodskih izkazov za 600 evropskih skupin. Rezultati kažejo, da je 176 podjetij zabeležilo zmanjšanje sredstev, stroške, povezane z deviznimi tečaji, ter druge enkratne stroške zaradi prodaje, zaprtja ali zmanjšanja svojih ruskih podjetij. Pri tem skupna vsota izgube ne vključuje posrednih makroekonomskih učinkov vojn, kot so višji stroški energije in surovin. 

Po drugi strani pa je vojna prinesla tudi povečanje dobička naftnim in plinskim družbam ter podjetjem v vojaški industriji.

Odločitev Moskve, da je aprila prevzela nadzor nad ruskimi podjetji uvoznikov plina Fortum in Uniper, ter pozneje razlastitev Danonea in Carlsberga, nakazuje, da je pred podjetji v prihodnje še več težav.
Več o zasegu premoženja družbam Danone in Carlsberg lahko preberete v tem prispevku.

Glede na podatke, ki jih je zbrala Kijevska šola za ekonomijo, več kot 50 % od 1.871 podjetij v evropski lasti, ki so delovali v Rusiji pred začetkom vojne, danes še vedno deluje v državi.
Med evropskimi podjetji, ki so še vedno prisotna v Rusiji, so italijanski UniCredit, avstrijski Raiffeisen, švicarski Nestlé in britanski Unilever.

Analitiki opozarjajo, da tudi če je podjetje izgubilo veliko denarja, ko je zapustilo Rusijo, tvegajo tista podjetja, ki ostajajo, veliko večje izgube.
 

Sektorji, ki so beležili največje izgube 

 

Naftni in plinski sektor 

Največ odpisov in stroškov se beležile naftne in plinske družbe.

Družbe BP, Shell in TotalEnergies so poročale o skupnih stroških v višini 40,6 mlrd EUR. Vendar pa so izgubo precej odtehtale višje cene nafte in plina, zaradi česar so te skupine lani poročale o velikih skupnih dobičkih v višini okoli 95 mlrd EUR. 

• Družba BP je poročala o stroških v višini 25,5 mlrd USD (24,2 mlrd EUR) in 3 dni po invaziji napovedala, da bo prodala svoj 19,75 % delež v državni naftni skupini Rosneft. 

 

• Družba TotalEnergies je poročala o skupnih stroških v višini 14,8 mlrd USD (14,05 mlrd EUR). Francoska energetska skupina še ni odpisala svojega 20 % deleža v projektu Yamal LNG. 
• Nemška skupina Wintershall Dea je januarja sporočila, da je Kremelj z razlastitvijo njenega poslovanja v Rusiji z njenih bančnih računov izbrisal 2 mlrd EUR gotovine. 
  Uniper, ki ga je lani rešila nemška država, je zabeležil 5,7 mlrd EUR izgube, finski Fortum pa 5,3 mlrd EUR.

 

Komunalne službe in industrijska podjetja 

Komunalne službe so utrpele neposredno škodo v višini 14,7 mlrd EUR, medtem ko so industrijska podjetja, vključno s proizvajalci avtomobilov, izgubila 13,6 mlrd EUR. 

• 11 proizvajalcev avtomobilov je beležilo skupno 6,4 mlrd EUR izgube. 
• Renault je odpisal 2,3 mlrd EUR, potem ko je maja 2022 prodal svojo tovarno v Moskvi in delež v ruskem Avtovazu. 
• Volkswagen je poročal o odpisu v višini 2 mlrd EUR. Maja je Moskva odobrila prodajo VW-jevega lokalnega premoženja, vključno s tovarno, ki zaposluje 4.000 ljudi in je bila lani ocenjena na 1,5 mlrd EUR. 

 

Finančne družbe 

Finančne družbe, vključno z bankami, zavarovalnicami in investicijskimi podjetji, so zabeležile 17,5 mlrd EUR odpisov in drugih stroškov. 

• Francoska Societe Generale je prodala Rosbank in njene zavarovalniške dejavnosti Vladimirju Potaninu, Putinovemu zavezniku, in pri tem utrpela 3,1 mlrd EUR izgube. 
• Raiffeisen, še vedno največja zahodna banka v državi, je beležila 1 mlrd EUR odpisov in drugih stroškov. Banka trenutno preučuje prodajo svoje ruske enote, ki jo trenutno ocenjuje na 1 mlrd EUR. 
• Banka UniCredit, ki išče kupca za svoj lokalni posel, je utrpela 1,3 mlrd EUR izgube, 
• italijanska Intesa Sanpaolo pa 1,4 mlrd EUR.

Kljub temu je le peščica od 45 zahodnih bank z ruskimi podružnicami zapustila državo, deloma zaradi omejitev, ki jih je uvedla Moskva.

Financial Times je opozoril, da družbe, ki še vedno delujejo v Rusiji, sprejemajo visoko tveganje, saj je zaradi strožjih pravil o izstopu, ki jih je Moskva uvedla od začetka vojne, razlastitev premoženja zelo verjetna, iz teh podjetij pa je tudi skoraj nemogoče pridobiti kakršne koli dividende.
 

Viri: Factiva, Financial Times
 
 

Preberite še:

Izzivi rusko-ukrajinske krize

Poslovanje v Rusiji



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.