Evropa zaostaja v globalni tekmi za industrijsko avtomatizacijo

 

Azija pospešuje avtomatizacijo

Evropa vse bolj zaostaja v globalni tekmi za industrijsko avtomatizacijo, ki je eden ključnih temeljev prihodnje gospodarske konkurenčnosti. Podatki Mednarodne zveze za robotiko (IFR) kažejo, da se središče razvoja in uvajanja industrijskih robotov hitro preusmerja proti Aziji, medtem ko evropski trg stagnira ali celo nazaduje.

Lani je bilo po svetu nameščenih približno 542.000 industrijskih robotov. Kar 74 % vseh namestitev je pripadlo azijskim državam, Evropa je prispevala le še 16 %, ZDA pa 9 %. Izstopa Kitajska, ki sama predstavlja več kot polovico vseh globalnih namestitev.

Strokovnjaki opozarjajo, da EU tvega ponoven zaostanek v strateško pomembnem sektorju, zlasti v času, ko se industrijska robotika vse tesneje povezuje z umetno inteligenco (AI). Avtomatizacija namreč postaja horizontalni trend, prisoten v vseh večjih svetovnih gospodarstvih.

Naložbe v robotiko so se med letoma 2019 in 2024 povečale za skoraj 230 %, vrednost globalnega trga pa bi lahko do leta 2030 presegla 100 mlrd USD.

OECD in Mednarodni denarni sklad za leto 2026 napovedujeta do 3,1 % rast namestitev industrijskih robotov, vendar Evropa tega zagona morda ne bo izkoristila. Čeprav ima 2 od 4 največjih globalnih podjetij na področju robotike (ABB in Kuka) ter več kot tretjino globalnih proizvajalcev, njen položaj slabšajo težave v ključnih industrijah. Razvoj, proizvodnja in uporaba industrijskih robotov se vse bolj selijo izven EU.
 

 

Kitajska v ospredju

Kitajska se je do leta 2024 utrdila kot daleč največji trg industrijskih robotov, saj predstavlja 54 % vseh globalnih namestitev. Lani je namestila rekordnih 295.000 robotov, domači proizvajalci pa so prvič presegli tuje dobavitelje in dosegli 57 % delež na domačem trgu, kar je 2-krat več kot v preteklem desetletju.

Po podatkih Mednarodne zveze za robotiko je kitajska operativna flota robotov presegla 2 mio enot, kar je največ na svetu in približno 2-krat več kot v EU.

Prihodki kitajskih podjetij so se od leta 2020 več kot podvojili, izvoz pa se je v istem obdobju skoraj potrojil. Ob Kitajski ostajajo pomembni azijski trgi še Japonska, Južna Koreja in Indija, ki kljub manjšim nihanjem ohranjajo visoko raven nameščanja industrijskih robotov.
 

Evropski padec

Slika v Evropi je precej bolj pesimistična. Leta 2024 so se namestitve industrijskih robotov zmanjšale za -8 % na 85.000 enot, kar predstavlja 2. največji padec v zgodovini meritev. Kriza v avtomobilski in težki industriji dodatno zavira naložbe.

Nemčija ostaja največji evropski trg, a je tudi tam število namestitev upadlo za -5 %. Italija je zabeležila -16 % padec, Francija pa kar -24 % padec. Edina večja izjema je bila Španija, kjer je povpraševanje avtomobilske industrije spodbudilo rast.

Evropski proizvajalci so izpostavljeni vse večjemu pritisku močnih azijskih konkurentov, ki jih podpira usklajena industrijska politika. Robotika lahko bistveno poveča produktivnost, pomaga pri soočanju z demografskimi izzivi in okrepi industrijsko suverenost Evrope. Če EU ne bo ukrepala pravočasno, ji grozi scenarij, podoben tistemu v avtomobilski industriji.

Evropi manjka enoten zagon, usklajena politika in občutek nujnosti. Fragmentirani trgi, zapletena regulativa in previdnost pri naložbah zavirajo hitrost uvajanja robotike.
 

Nove priložnosti

V prihodnjih letih bo industrijsko robotiko močno preoblikovala AI, zlasti na področjih računalniškega vida, senzorjev in strojnega učenja. Avtomatizacija se širi tudi v manjša podjetja in nove sektorje, kar odpira velike priložnosti.

A po mnenju strokovnjakov bo Evropa te priložnosti izkoristila le, če bo okrepila sodelovanje, spodbudila zasebne naložbe in oblikovala skupno strategijo.

Brez odločnejšega ukrepanja bi Evropa lahko izgubila še enega ključnih stebrov svoje industrijske prihodnosti.


Viri:

• Factiva
• CE Noticias Financieras  
• iStock Photo

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju industrijskega blaga

Po letih stagnacije globalna industrija robotike ponovno raste
 
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.