Evropska komisija je predstavila nov zakon EU o vesolju

 

EU prenavlja predpise za širitev vesoljskega trga

Evropska komisija je konec junija predstavila svoj novi zakon EU o vesolju, katerega cilj je vzpostaviti ambiciozen sklop predpisov za razvoj in zaščito vesoljskega sektorja v EU sredi vse večje konkurence v vesoljskem sektorju.

Evropska vesoljska regulacija je trenutno razdrobljena, s številnimi različnimi nacionalnimi pristopi. Ta heterogenost upočasnjuje inovacije, zmanjšuje evropski tržni delež in ustvarja dodatne stroške. Jasen in usklajen okvir na ravni EU naj bi po mnenju Evropske komisije zagotovil varnost, odpornost in okoljsko odgovornost po vsej EU, hkrati pa bo podjetjem pomagal pri rasti in širitvi čez meje.

Nova pravila se bodo uporabljala tako za vesoljska sredstva EU, kot za nacionalna vesoljska sredstva, pa tudi za operaterje zunaj EU, ki ponujajo storitve v Evropi.

Regulativne zahteve bodo prilagojene velikosti in stopnji zrelosti podjetij ter bodo ocenjene glede na vključena tveganja. Zagotovljena bo tudi podpora za ublažitev morebitnih stroškov za industrijo. To vključuje krepitev zmogljivosti, dostop do testnih objektov in pomoč operaterjem vesoljskih tehnologij pri pripravi njihovih vlog za dovoljenja, kar bo podprlo zlasti zagonska podjetja in mala in srednja podjetja.

Komisija je skupaj z Zakonom EU o vesolju predstavila tudi svojo Vizijo za evropsko vesoljsko gospodarstvo, ki si prizadeva obravnavati razvoj te industrije na svetovni ravni in izzive, ki jih predstavljata mednarodna konkurenca in geopolitične napetosti.
 

Naslednje desetletje bo ključno za vesoljsko industrijo

Vesolje je hitro rastoči tržni sektor, ki prispeva h konkurenčnosti EU. Zajema vesoljsko proizvodnjo in storitve v številnih tržnih sektorjih, od podnebja in okolja do kmetijstva, energetike, prometa, zavarovalništva in bančništva ter varnosti in obrambe.

Strokovnjaki se strinjajo, da bo naslednje desetletje ključno za vesoljsko industrijo. Pojav novih podjetij na področjih, kjer so prej prevladovale ZDA, je pojav, ki odpira vrata v še neznan trg, z možnostmi ne le za inženiring in tehnologijo, temveč tudi za rudarstvo, promet, gradbeništvo in celo turizem.

V preteklosti so se naložbe v vesolje osredotočale na tradicionalne industrijske sektorje, kot so izstrelitvene storitve, satelitske komunikacije in opazovanje Zemlje. Čeprav so ti sektorji še vedno ključni, lahko odpiranje povsem novih trgov zahteva razvoj novih tehnologij in storitev. Nova področja, kot so servisiranje, montaža in proizvodnja v orbiti, upravljanje vesoljskega prometa, sanacija vesoljskih odpadkov, nove vojaške zmogljivosti in ambiciozni civilni vesoljski programi, lahko ustvarijo povsem nove priložnosti za rast in inovacije v sektorju.

Nedavno poročilo svetovalnega podjetja PwC ocenjuje, da lahko globalna vesoljska industrija do leta 2040 doseže 2 trln USD (1,8 trln EUR), vse bolj pa jo bo v prihodnje poganjalo zasebno financiranje.

Medtem ko javna poraba v sektorju še naprej narašča, se pričakuje, da bodo zasebni subjekti prevzeli vodilno vlogo in spodbujali inovacije s povečanimi naložbami in strateškim sodelovanjem med komercialnimi in vladnimi subjekti.

Analitiki PwC menijo, da je hitra rast vesoljskega gospodarstva deloma posledica tudi napredka zasebnih podjetij, vključno s tistimi, ki se ukvarjajo s pogonskimi sistemi, miniaturizacijo satelitov in nižjimi stroški izstrelitev. Tehnologija večkratne izstrelitve, kjer so vodilna podjetja SpaceX, Blue Origin in United Launch Alliance, je še pospešila širitev komercialnega vesoljskega sektorja. Te inovacije so znatno znižale stroške in razširile dostop do orbite, kar je omogočilo večjo udeležbo in naložbe zasebnega sektorja.


 

Neenakomerne naložbe

Zanimanje za vesoljski sektor narašča, vendar so razlike vidne v številkah naložb.

Nedavna študija Evropske vesoljske agencije je pokazala, da so leta 2024 javne naložbe v vesoljski sektor po vsem svetu znašale 122 mlrd EUR.
 
EU je prispevala približno 12,6 mlrd EUR ali približno 10 %, ZDA približno 61 %, Kitajska približno 15 %, Japonska 5 %, Rusija 3 %, Indija 1 %, preostali svet pa preostalih 5 %.
 

Javne naložbe v vesoljski sektor za leto 2024, v %

 

Razlike v vladnih proračunih odražajo dejstvo, da je raziskovanje in razvoj vesolja finančno draga dejavnost.
Medtem ko so inovacije na področju izstrelitvenih storitev in elektronike v zadnjih letih znižale stroške, pa razvoj, namestitev in delovanje velikega števila komercialnih ali vladnih vesoljskih sistemov v orbiti ostaja dejavnost za relativno malo držav.

Kar zadeva zasebne naložbe, znaša svetovna številka približno 7 mlrd EUR. Po podatkih Evropskega centra za vesoljsko politiko (ESPI) so vlagatelji iz EU namenili približno 1,5 mlrd EUR, oziroma 22 %. Naložbe ZDA so predstavljale približno 41 %, kitajske naložbe pa skoraj 28 % vseh naložb.

Svetovne naložbe v infrastrukturni segment so leta 2024 dosegle 8 mlrd EUR, kar je -34 % manj kot leta 2023. Zasebni kapital je predstavljal 53 % vseh naložb. Severna Amerika je v zadnjih 3 letih predstavljala skoraj 50 % svetovnih naložb v tem segmentu, pri čemer Blue Origin, Maxar in SpaceX skupaj predstavljajo 55 % vrednosti v ZDA. Azija je na 2. mestu s 13 %, od tega Kitajska prispeva več kot 83 %. Evropa je na 3. mestu.
 

Ali lahko EU na vesoljskem trgu konkurira ZDA in Kitajski?

Številke kažejo, da je EU po naložbah relativno blizu Kitajski, vendar močno zaostaja za ZDA po kapitalu, mobiliziranem v vesoljsko industrijo.

EU lahko izboljša svoje inovacijske zmogljivosti za razvoj novih alternativ in izdelkov na še neraziskanih segmentih vesoljskega sektorja.

Prav tako lahko spodbuja mala in srednje velika podjetja ter zagonska podjetja v sektorju, saj le malo podjetij prevzame skoraj vse naložbe. Po podatkih ESPI je bila rast vesoljskega sektorja v Evropi leta 2024 predvsem posledica poslovanja 6 nemških podjetij, ki so zbrala približno 650 mio EUR in predstavljala skoraj 50 % vseh naložb v EU.

Evropska komisija meni, da mora EU močno podpirati komercializacijo, inovacije in industrializacijo svojega vesoljskega sektorja. To pomeni izboljšanje avtonomije proizvodnje, podaljšanje večjih pogodb in sprejetje inovativnih modelov javnih naročil, ki privabljajo zasebne naložbe.

Ti ukrepi bodo pospešili napredek v vesoljskih zmogljivostih, vključno z znanstvenimi misijami, izstrelitvenimi sistemi, satelitskimi konstelacijami in vesoljsko robotiko.

Nenazadnje tudi nestabilnost, ki jo je povzročila sedanja administracija Donalda Trumpa, ustvarja nove priložnosti. Zmanjšanje financiranja znanstvenih projektov je lahko alternativa za Evropo, da bi pritegnila človeški kapital. V tem kontekstu bi lahko bil program za privabljanje raziskovalcev v EU, ki ima proračun v višini 500 mio EUR, še ena prednostna naloga za spodbujanje vesoljskega sektorja.
Zato je ključni dejavnik tudi boljša uporaba trenutnih zmogljivosti.

V beli knjigi Evropske komisije piše, da ima EU močan nabor sredstev na področju vesoljske znanosti, raziskav in tehnologij, sistemov, podatkov in storitev, pa tudi najsodobnejše industrijske zmogljivosti in visoko usposobljeno delovno silo. Soočena z novo pokrajino vesoljskega gospodarstva, ki vključuje hitre in prelomne inovacije, večjo vlogo vladnih in vojaških akterjev ter nova vesoljska podjetja, je treba ta sredstva zdaj preusmeriti v okviru dinamičnih javno-zasebnih partnerstev, ki spodbujajo agilnost, fleksibilnost, proaktivnost in prilagodljivost.
 

Naslednji koraki

Zakonodajni predlog je predmet pogajanj v Evropskem parlamentu in Svetu v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Komisija bo zdaj nadaljevala z izvajanjem ukrepov, določenih v Viziji, v tesnem sodelovanju z državami članicami EU, Agencijo EU za vesoljski program EUSPA, Evropsko vesoljsko agencijo ESA in drugimi vesoljskimi partnerji, zlasti vesoljsko industrijo.

Komisija bo ustanovila tudi Vesoljsko ekipo Evropa, forum na visoki ravni, ki bo združeval vse deležnike evropskega vesoljskega ekosistema, da bi na skladen in učinkovit način združil evropsko odličnost in zmogljivosti, povezane z vesoljem.

Poleg tega bo Komisija leta 2025 razvila namensko metodologijo za spremljanje konkurenčnosti EU v vesoljskem sektorju.
 

Viri:

• Factiva
• CE Noticias Financieras
• The European Sting
• Foto: iStock

 

Preberite tudi: 

Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav

Vesoljsko gospodarstvo je v razcvetu

Nemška letalska in vesoljska industrija – industrija prihodnosti



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.