Carinske dajatve
Carinski kodeks
Carinsko ravnanje z dobrinami ureja v Nemčiji zakonodaja in predpisi EU in Zvezne republike Nemčije. EU carinska zakonodaja je v Nemčiji popolnoma prilagojena, z izjemo nekaj proceduralnih predpisov. Spremembe in dodatki k carinski zakonodaji so možni le na nivoju EU.
Tako-imenovani proizvodi skupnosti so lahko v prostem pretoku na območju skupnosti. To pa seveda ne velja za predmete, ki so pod nadzorom carinske službe (kot npr. tranzit) ali tiste ki imajo mednarodne carinske dokumente (npr. TIR). Za prevoz predmetov skupnosti skozi državo ki ni članica EU, se uporablja T2 tranzitni obrazec.
Nemško Zvezno ministrstvo za finance je 04.02.2004 izdalo informacijske materiale: ("Informationsunterlage" 04.02.2004 - TAXUD/763/2003 = nadaljevanje do sedaj objavljenih informacij od 10.12.2003 - TAXUD/763/2003 - dokument je objavljen na
internetu), namenjene vsem 10 novim članicam ter pred nedavnim objavilo še razna dopolnila, kot npr.:
- Carinsko pravo Unije od 1. maja 2004 dalje velja v principu tudi v vseh državah pristopnicah. Blago, ki se v času pristopa nahaja v carinsko-pravnem prostem prometu dežele pristopnice, postane s pristopom v EU blago skupnosti. Sicer pa od 01. maja 2004 odpadejo vse carinske formalnosti v prometu blaga med državami pristopnicami in starimi državami članicami. To velja tudi za potniški promet.
Od pristopa dalje imajo države članice skupni sistem davka na dodano vrednost, ki temelji na 6. direktivi Evropske skupnosti o davku na dodano vrednost. Pri dobavah in pri prenosu blaga iz pristopnih držav v stare države članice skupnosti in obratno, začne pod predpostavko artikla 28a, 6. direktive Evropske skupnosti namesto obdavčenja pri uvozu veljati način obdavčenja kot pri nakupu blaga znotraj skupnosti.
Nadalje Finančno ministrstvo daje napotke:
- prenehanju veljavnosti postopka o izterjavi carinskega blaga, ki je veljal pred pristopom;
- začasno pridržanem blagu in o prostih conah;
- izvoznem postopku;
- postopku razpošiljanja;
- poreklu robe in preferencialih;
- blagu, ki podleže potrošniškemu davku;
- prehodnih ukrepih, ki zadevajo organizacijo agrarnih trgov itd.
Carinsko poglavje je z najnovejšimi novostmi na ogled na povezavi:
http://www.bundesfinanzministerium.de.
Druge dajatve
Davčni predpisi v Nemčiji so zelo obsežni in komplicirani, dopolnjevali so se vse od leta 1935 in so za navadnega državljana pa tudi za podjetja skoraj nedojemljivi. Praktično vsa podjetja, pa tudi velika večina državljanov, ki imajo več vrst dohodkov, in ki si želijo uveljaviti vse legitimne davčne olajšave zato pri davčnih napovedih obvezno najame davčne svetovalce.
Glede na slovenske davčne zakone se nemška zakonodaja bistveno razlikuje v tem, da nemška zakonodaja dopušča med davčnim zavezancem in davčno upravo v primeru spornih razlag z ene ali druge strani tudi pogajanja. Na teh pogajanjih se potem po možnosti doseže nek kompromis, tako da sta na koncu zadovoljna tako država kot tudi davčni zavezanec in to brez dolgotrajnih in dragih pravnih postopkov.
Znano je, da je nemški davčni sistem eden najbolj kompliciranih davčnih sistemov na svetu. Nemčija pobira celo vrsto davkov. Poleg različnih davkov od prometa država dobi velik del svojega prihodka iz davkov od dohodka in izkupička z raznimi podvrstami davkov.
Vrste davkov v Nemčiji:
Opomba: davek na dodano vrednost (DDV, oz. MwSt.) je v Nemčiji načeloma 19%, obstajajo pa izjeme: 7% davek se plačuje na primer pri živilih.
1. Davki od dohodkov
- Dohodnina (Davek od dobička pravnih oseb: Körperschaftssteuer + solidarnostni prispevek je samo še 15,825%)
- Solidarnostni prispevek
- Obrtni davek
- Cerkveni davek (delno)
2. Davki od premoženja
- Davek na dedovanje
- Zemljiški davek
- Cerkveni davek (delno)
3. Prometni davki
- Prometni davek (brez uvoznega davka)
- Davek od prometa zemljišč
- Davek od iger na srečo
- Davek od stav in loterijskih zadetkov
4. Zavarovalni davki
- Davek od zavarovanja proti požaru
Kot zanimivost: plačujejo se davki na lastništvo psov, težjih od 30kg. Iz tega vira je v letu 2003 Nemčija pobrala za 217,8 mio EUR davkov.
Plačujejo se tudi davki na lovske pravice in ribiške pravice. Plačuje se davek na kavo. Cerkveni davek je npr. med 8 in 9% od dohodkov. Znan je davek na dobiček, davek na motorna vozila je različen za diesel in bencinske motorje, različen je tudi glede na onesnaževanje okolja. V letu 2003 je bil dohodek države iz tega naslova 7,3 mrd EUR. Tudi v Nemčiji se plačuje davek od mineralnega olja in plina. Skupni prihodki iz tega naslova so v letu 2003 znašali 43,2 mrd EUR. Nemci poznajo tudi krajevno pristojne davke, ki jih sestavljajo jih že prej omenjeni davki, kot n.pr. davki na posest psov, lovski davek itd. Znani so še davki na elektriko, tobak, davek na zabave (npr. prireditev plesov, itd.).
Davčno področje v Nemčiji je do potankosti obdelano. Pravila in višine davkov ter pravne osnove za vse davščine so dosegljive na straneh povezavi
www. bundesfinanzministerium.de/.
Freistellungsbescheinigung oz. t.i. FSB
Izraz Freistellungsbescheinigung oz. t.i. FSB se uporablja na področjih financiranja gradnje, davka na dohodke ter v pogodbenem pravu. V davčnem pravu: davčna uprava podeli t.i. »Freistellungsbescheinigungen«, ki oproščajo prejemnika gradbene storitve obveznosti plačila odbitnega davka oz. »Bauabzugsteuer« (Par. 48b, 1. odst., 1.čl. zakona EStG).
Razlaga:
Kadar nekdo (izvajalec storitev) v Nemčiji opravi neko gradbeno storitev nekemu podjetju v smislu 2. par. Umsatzsteuergesetz ali neki pravni osebi javnega prava (prejemniku storitev), mora prejemnik storitev 15% zneska plačati davčnemu uradu, ki je pristojen za izvajalca storitev. Na prošnjo izvajalca storitev davčni urad izstavi t.i. »Freistellungsbescheinigung«, če za to obstajajo določene predpostavke. To dokazilo izvajalec storitev potem preda prejemniku storitev, ki je s tem oproščen plačila opisane obveznosti odbitnega davka.
Kako v Nemčiji pridobiti oz. podaljšati »Freistellungsbescheinigung«?
Podjetja in pravne osebe javnega prava s sedežem v Nemčiji zaprosijo za dokazilo pri davčnem uradu, ki je pristojen za posamezno podjetje oz. na davčnem uradu sedeža vodstva podjetja.
V tujini nastanjena podjetja zaprosijo za omenjeno dokazilo pri davčnem uradu, ki je pristojen za posamezno deželo / državo.
Za Slovenijo je pristojen
davčni urad Oranienburg.
Kontaktni podatki so:
Finanzamt Oranienburg
Heinrich-Grüber-Platz 3
16515 Oranienburg
Telefon: 03301 857-0
Telefax: 03301 857-334
E-mail:
poststelle.fa-oranienburg@fa.brandenburg.de
Opozorilo: Zvezni davčni urad teh dokazil NE podeljuje.
Podrobnosti: Pri prehodni dejavnosti v Nemčiji je možno zaprositi za oprostilo za posamezen objekt oz. projekt. Prav tako ga je možno pridobiti za določeno časovno obdobje, vendar najdlje za tri leta. Veljavnost takšnega dokumenta nastopi z dnem izstavitve dokumenta.
Preden pride do plačila izvajalcu storitev, je potrebno preveriti veljavnost in verodostojnost dokumenta Freistellungsbescheinigung oziroma se prepričati, ali vsebuje uradni žig in je opremljen tudi z varnostno številko – kodo. Pri vročitvi kopij morajo biti navedeni podatki točno čitljivi. Ob registraciji na
Bundeszentralamt für Steuern lahko vsakdo preko interneta preveri verodostojnost dokumenta (»Online-Dienste«). V kolikor ne prejmete rezultata po elektronski poti, se obrnite na tisti davčni urad, ki je dokument izdal.
Uvoz vzorcev in začasni uvoz
Od 01.05.2004 dalje regulirano v skladu s predpisi EU - glej tudi rubriko Izvozna dokumentacija.
Uvozne dajatve
Uvozne dajatve, ki jih je potrebno plačati ob uvozu iz države ne-članice EU so odvisno od carinskih tarif in davčna zakonodaje. Večina EU carinskih stopenj ''skupne carinske tarife'' so ad-valorem stopnje.
Carinski postopek
Blago, uvoženo na področje EU mora biti deklarirano kot blago z izvorom izvem EU pri ustrezni carinski izpostavi in je podvrženo carinskemu postopku. To velja za:
- Prosto trgovino
- Postopke uvoza
- Dodelava pod carinskim nadzorom
- Tranzit
- Povezani skladiščni postopki
- Postopki začasne uporabe.
Elektronska prijava uvoznih postopkov
V okviru elektronskega carinskega sistema
ATLAS, je sedaj veliko uvoznega blaga obravnavanega izključno po elektronski poti (npr. internet).
Carinsko skladišče
V okviru postopka carinjenja v carinskem skladišču, je lahko uvozno blago predano v carinsko skladišče brez plačila carine ali davščin. Carinska skladišča so odobrena s strani carinskih služb in razvrščena v skladišča tipa A do F. Časovni limit za shranjevanje blaga v carinskem skladišču ni omejeno, čeprav so lahko včasih omejitve v določenih posameznih primerih. Ob vstopu blaga v carinsko skladišče, se zabeleži vrednost, količina in stanje carinskega blaga. Najbolj pogosto je carinsko skladišče tipa D.
V Nemčiji obstaja tudi nekaj prosto-carinskih con – prostocarinskih pristanišč: Bremen, Bremerhaven, Cuxhaven, Deggendorf, Duisburg, Emden, Hamburg in Kiel.
Carinske izjeme
Včasih so dovoljene tudi carinske izjeme ali plačilo znižane carinske stopnje za blago, z poreklom izven EU. Običajno so to vzorci, razstavni eksponati za sejme in stojnice. Običajno je zahtevan polog varščine v vrednosti začasno uvoženega blaga (tudi v obliki garancije). To pa ne velja za blago, ki ima A.T.A. Carnet za začasni uvoz. Varščina je povrnjena ob ponovnem izvozu.