Pomorski potniški promet se v EU ponovno krepi

 

Pomorski promet v EU se je leta 2022 povečal, vendar še ni dosegel ravni pred pandemijo

Eurostat v svojem decembrskem poročilu navaja, da je pomorski potniški promet v EU lani dosegel 348,6 mio potnikov, kar predstavlja 30 % povečanje v primerjavi z letom 2021, ko je po morju potovalo 267,9 mio popotnikov. Hkrati je to 51 % povečanje v primerjavi s številom potnikov izpred dveh let.

Kljub visoki rasti pa so številke še vedno za -17 % nižje od rekordnih iz leta 2019.

Po visokem upadu pomorskega potniškega prometa v obdobju 2008 – 2014 (z izjemo leta 2013) se je skupno število potnikov, ki so se vkrcali in izkrcali v pristaniščih EU, v obdobju med letoma 2014 in 2019 povečalo. Največje število potnikov je bilo zabeleženo leta 2019, in sicer 418,9 mio ljudi. 

V času pandemije Covid-19 je pomorski potniški promet v EU upadel za -45 %.

Trenutni trendi kažejo, da se bodo številke spet lahko povrnile na ravni pred pandemijo, če se bo trend rasti, zabeležen v zadnjih dveh letih, nadaljeval.
 

Grčija in Italija sta vodilni državi v pomorskem potniškem prometu EU 

Grčija, Italija in Danska so leta 2022 predstavljale skoraj polovico pomorskega potniškega prometa v EU. 
 

• Največ potnikov so lani prepeljala grška pristanišča, ki so skupno zabeležila 70,1 mio ljudi ali 20 % vseh v EU.
• Na 2. mestu je Italija s 53,8 mio potnikov, kar predstavlja 15 % vseh v EU.
• Na 3. mestu je Danska z 41,2 mio potnikov ali 12 % vseh v EU.

Tudi Hrvaška in Španija sta lani beležili dobre rezultate.

Hrvaška je v letu 2022 prepeljala po morju 33 mio, Španija pa 31,3 mio potnikov. Obe državi sta lani prepeljali okoli 9 % vseh pomorskih popotnikov v EU.

Italija in Ciper sta lani beležila upad števila pomorskih potnikov.

V Italiji, ki je sicer na vrhu lestvice, je število potnikov upadlo za 4 mio ali za -7 %.
Ciper je lani po morju prepeljal približno 10.000 ljudi manj, kar predstavlja -35 % upad. 
 

Messina, najbolj obiskano pristanišče 

Od 5 lani najbolj obremenjenih pristanišč v EU so 4 v Sredozemskem morju in 1 v Baltiku.
 

• Messina, ki se nahaja v otoški regiji Sicilije, je bilo lani najbolj obremenjeno potniško pristanišče s skupno 9,4 milijona ljudi. 
• Na 2. mestu je pristalo prav tako italijansko pristanišče Reggio Calabria, ki je Siciliji najbližja regija na italijanskem polotoku. 
• Na 3. mestu je grški Pirej s prilivom 8,3 mio ljudi. 
• Sledita finsko pristanišče Helsinki z 8 mio ter 
• Palma de Mallorca s 7,7 mio potnikov.

 

Najbolj se je število potnikov lani povečalo v pristanišču finske prestolnice, in sicer za 112,8 %. Pirej je zabeležil 38,5 %, sledi Palma de Mallorca z 32 % rastjo. Messina in Reggio Calabria prav tako beležita povečanje, vendar je rast nekoliko počasnejša.
 
Teh 5 pristanišč, čeprav so najbolj obremenjena, je še daleč od številk pred pandemijo. V primerjavi z letom 2019 se je obisk zmanjšal v vseh: 
 

• Helsinki (-31,5 %)
• Messina (-19,3 %)
• Reggio Calabria (-18,8 %)
• Pirej (-11,4 %)
• Palma de Mallorca (-11,4 %).

 

Komercialna dejavnost pristanišč se je povrnila na raven pred pandemijo 

Čeprav se priliv potnikov še ni povrnil na raven pred pandemijo, se je komercialna dejavnost v pristaniščih EU že vrnila na raven iz leta 2019.
 
Po podatkih Eurostata je leta 2022 skupna vrednost pomorskega tovora v državah EU znašala 3.480 mio EUR, kar je za 0,8 % več kot leto prej.
 
Gospodarska škoda, ki jo je pandemija povzročila sektorju, je leta 2020 povzročila -7,3 % padec.
 
Večina ali 67 % blaga iz EU je bila prepeljana v ali iz pristanišč zunaj njenih meja, kar pomeni, da je pomorski promet glede na tonažo najpogostejši način za mednarodni prevoz blaga.
 
Čezmejni promet med pristanišči EU je leta 2022 predstavljal 21,2 % vseh premikov; medtem ko je bil promet med nacionalnimi pristanišči 7,5 %.
 
 
Viri: Factiva, El Pais, Eurostat


 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike 

Gospodarstvo ter nožnosti vstopa na grški trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.