Prepočasna rast vetrne energije v EU

Wind Europe v svojem februarskem poročilu ocenjuje, da nameščene zmogljivosti vetrne energije v Evropi ne rastejo dovolj hitro glede na podnebne in energetske cilje EU. Leta 2020 je bilo v Evropi nameščenih 14,7 GW novih vetrnih elektrarn, od tega 10,5 GW v EU, kar je 19 % manj, kot so kazale napovedi pred pandemijo Covid-19.

80 % novih zmogljivosti je bilo nameščenih na kopnem. Največ vetrnih elektrarn so lani postavili na Nizozemskem (2 GW, večinoma na morju). Sledijo Nemčija, Norveška, Španija in Francija.

16 % porabljene električne energije v Evropi je v letu 2020 predstavljala vetrna energija. V Nemčiji in v Združenem kraljestvu je bil delež vetrne energije v skupni porabi 27 %, v Španiji 22 %, na Danskem pa 48 %.

Wind Europe ocenjuje, da bo v Evropi v naslednjih 5 letih zgrajenih 105 GW novih vetrnih elektrarn, od katerih jih bo več kot 70 % na kopnem. Toda to je precej nižja rast, kot je potrebna za dosego zelenega dogovora in podnebne nevtralnosti. EU bi morala med leti 2021 in 2025 namestiti vsaj 27 GW novih vetrnih elektrarn na leto, da bi do leta 2030 svoje emisije toplogrednih plinov zmanjšala za vsaj 55 %.

Počasnost in zapletenost postopkov izdajanja dovoljenj za gradnjo vetrnih elektrarn je eden glavnih razlogov, ki zavirajo izvajanje novih projektov. Pravila in postopki za izdajo dovoljenj so preveč zapleteni in vlade na vseh ravneh ne zaposlujejo dovolj ljudi za obdelavo prošenj za dovoljenja. Rezultat tega je, da pridobivanje dovoljenj za nove projekte traja predolgo, odločbe o dovoljenjih se izpodbijajo na sodiščih, investitorji pa se zaradi tveganj in stroškov ne odločajo za izvajanje novih projektov.

Medtem se število starih vetrnic, ki so na koncu življenjske dobe, povečuje. Leta 2020 je v Evropi ostalo brez dovoljenja za uporabo 388 MW kapacitet vetrne energije. Številne od teh vetrnic so obnovili, vendar premalo.

Avstrija je imela konec leta 2020 manj zmogljivosti vetre energije, kot na začetku leta. V naslednjih 5 letih bo v državi 38 GW vetrnih elektrarn doseglo 20 let obratovanja. Avstrija bo morala glede tega sprejeti odločitev o njihovi prihodnosti: obnovitev, podaljšanje življenjske dobe ali popolna razgradnja.

Nemčija, ki je bila dolgo časa gonilna sila za vetrno energijo v Evropi, je lani namestila le 1,65 GW vetrnih elektrarn, kar je najnižja vrednost v zadnjem desetletju. Glavna težava je tudi tukaj izdaja dovoljenj, čeprav se je lani število novih dovoljenj za vetrne elektrarne dejansko povečalo. To kaže na morebitno okrevanje, a je Nemčija še daleč od rasti, ki je potrebna za dosego ciljev države glede obnovljivih virov energije.

Bolj spodbudno je, da je Poljska zgradila precej novih vetrnih elektrarn na kopnem, zdaj pa se je zavezala še k obsežni gradnji vetrnih elektrarn na morju.

V Franciji se je lani nadaljevala stalna rast vetrnih elektrarn na kopnem, v prihodnjih letih pa bodo začeli postavljati tudi svoje prve komercialne vetrne elektrarne na morju.

Viri: Factiva, Agence Europe SA, Wind Europe

Več informacij o globalnih trendih na področju obnovljivih virov energije