Poljska 
Predstavitev gospodarstva Poljske
Predstavitev države
| Uradni naziv | Rzeczpospolita Polska / Republika Poljska |
| Mednarodna oznaka | PL/POL |
| Glavno mesto | Varšava |
| Velikost (km2) | 311.889 |
| Prebivalci (mio) | 39,9 |
| Uradni jezik | Poljski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (85 %), pravoslavci (1,3 %). |
| Denarna enota | Poljski zlot (PLN) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 48 |
Prebivalstvo Poljske
Poljska ima 39,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Varšava | 1.765.000 |
| Krakow | 767.000 |
| Lodz | 690.000 |
| Wroclaw | 639.000 |
| Poznan | 539.000 |
| Gdansk | 464.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Sejm (spodnji dom) ima 460 članov, Senat (zgornji dom) pa 100 članov. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile oktobra 2019, predsedniške pa junija in julija 2020. Naslednje parlamentarne volitve bodo proti koncu leta 2023, predsedniške pa so predvidene za leto 2025. |
|
Vodstvo države: |
Na predsedniških volitvah junija 2020 sta se v drugi krog uvrstila zdajšnji predsednik Andrzej Duda in opozicijski kandidat Rafal Trzaskowski. V 2. krogu, ki je potekal 12. julija 2020, je zmagal Andrzej Duda in tako dobil svoj drugi predsedniški mandat. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov vodi premier, ki je odgovoren parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 13.oktobra 2019, je večino glasov volivcev prejela konservativna stranka Pravičnost in mir (PiS), ki si je tako še okrepila večino v parlamentu. Na drugem mestu je Glavno opozicijsko zavezništvo Državljanska koalicija. Premier: Mateusz Morawiecki (PiS) |
Poljska je polnopravna članica Evropske unije od maja 2004 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU npoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 40,2 | 41,0 | 39,9 | 38,3 | 38,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 124++ | 124 | 124 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 761,8 | 730,4 | 653,7 | 574,5 | 525,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 18.936 | 17.806 | 16.401 | 15.000 | 13.684 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.661,2 | 1.589,2 | 1.522,0 | 1.207,6 | 1.145,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 41.301 | 38.737 | 38.186 | 31.521 | 29.798 |
| Rast BDP (v %): | 2,4 | 1,3 | 5,1 | 6,8 | -2,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,6 | 5,6 | 5,4 | 6,4 | 6,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,8 | 11,9 | 14,4 | 5,1 | 3,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -367,4 | -350,8 | -344,0 | -270,7 | -214,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 357,5 | 343,5 | 319,8 | 263,4 | 221,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,2 | 3,4 | 4,5 | 12,5 | -1,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,2 | 2,6 | 5,5 | 16,1 | -2,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 22,8 | 23,7 | 26,6 | 31,4 | 16,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 658,7+ | 1.312,8 | 1.156,4 | 995,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 685,0+ | 1.641,1 | 1.267,9 | 898,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 33 | 37 | 30 | 30 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 40 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo na Poljskem
Ker je Poljska članica EU, državljani iz EU za delo na Poljskem ne potrebujejo nobenih dovoljenj.
Za tujce, ki se želijo zaposliti na Poljskem, pa velja naslednji postopek:
- Vnaprej poiskati delodajalca
- podpis pogodbe o zaposlitvi
- pridobitev delovnega dovoljenja
- pridobitev delovne vize
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je januarja 2023 zvišala za 480 PLN (102,43 EUR) na 3.490 PLN (744,75 EUR).Julija 2023 naj bi se minimalna mesečna plača ponovno zvišala, in sicer s 3.490 PLN (744,75 EUR) na 3.600 PLN (768,22 EUR).
Po podatkih poljskega statističnega urada se je povprečna mesečna bruto plača na Poljskem v Q3 2022 povišala na 6.480,67 PLN/, kar je približno 1.382,95 EUR.
Vrednosti PLN so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,0 | -0,1 | 2,5 | 3,3 |
| Rast javne potrošnje | -0,3 | 1,7 | 3,5 | 2,5 |
| Rast investicij | 4,5 | 2,9 | 4,0 | 3,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Poljska je v letu 2022 izvozila za 334,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 356,8 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -22,2 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Poljska največ izvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, plastiko ter nafto in plin.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (27,8 % od celotnega izvoza), sledijo Češka, Francija, Združeno kraljestvo in Nizozemska.
- Poljska je v letu 2022 največ uvažala strojno opremo, nafto in plin, električno in elektronsko opremo, vozila ter plastiko.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Nemčije (20,9 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Italija, Rusija in ZDA.
Poljska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 13,4 |
| Mineralna goriva, olja | 10,5 | Električna in elektronska oprema | 12,3 |
| Električna in elektronska oprema | 10,2 | Vozila | 8,8 |
| Vozila | 7,5 | Plastika in plastični izdelki | 5,3 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,8 | Mineralna goriva, olja | 4,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 20,9 | Nemčija | 27,8 |
| Kitajska | 13,1 | Češka | 6,6 |
| Italija | 4,7 | Francija | 5,7 |
| Rusija | 4,6 | Združeno kraljestvo | 4,8 |
| ZDA | 4,4 | Nizozemska | 4,6 |
| Slovenija (41. mesto) | 0,3 | Slovenija (30. mesto) | 0,5 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Poljskem so v letu 2021 znašale 228,2 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 3,0 %.
- Celotne izhodne TNI Poljske so v letu 2021 znašale 23,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala -1,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Poljskem 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji na Poljsko
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 49.177 |
| Nemčija | 38.384 |
| Luksemburg | 29.049 |
| Francija | 18.881 |
| Ciper | 9.617 |
| Avstrija | 9.335 |
| Belgija | 7.995 |
| Švica | 7.961 |
| Združeno kraljestvo | 7.795 |
| Španija | 6.995 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Sociedade Francisco Manuel Dos Santos, Sgps, S.E. | Portugalska |
| Tesco Plc | Združeno kraljestvo |
| Carrefour | Francija |
| Randstad Holding Nv | Nizozemska |
| Kingfisher Plc | Združeno kraljestvo |
| Rossmann Central Europe B.V. | Nizozemska |
| Lear Corporation | ZDA |
| Acanthe | Francija |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
