Poljska

Predstavitev gospodarstva Poljske

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Rzeczpospolita Polska / Republika Poljska

PL / POL

Varšava

311.889

37,8

Poljski

Rimskokatoliška 87,2 %, pravoslavni, protestanti, ostali in neopredeljeni 12,8 %

13.902 EUR (2019)

Poljski zlot (PLN)

Enako kot v Sloveniji

+48


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Varšava 1.765.000
Krakow 767.000
Lodz 690.000
Wroclaw 639.000
Poznan 539.000
Gdansk 464.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Sejm (spodnji dom) ima 460 članov, Senat (zgornji dom) pa 100 članov.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile oktobra 2019, predsedniške pa junija in julija 2020. Naslednje parlamentarne volitve bodo proti koncu leta 2023, predsedniške pa so predvidene za leto 2025.

Vodstvo države:

Na predsedniških volitvah junija 2020 sta se v drugi krog uvrstila zdajšnji predsednik Andrzej Duda in opozicijski kandidat Rafal Trzaskowski. V 2. krogu, ki je potekal 12. julija 2020, je zmagal Andrzej Duda in tako dobil svoj drugi predsedniški mandat.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier, ki je odgovoren parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 13.oktobra 2019, je večino glasov volivcev prejela konservativna stranka Pravičnost in mir (PiS), ki si je tako še okrepila večino v parlamentu. Na drugem mestu je Glavno opozicijsko zavezništvo Državljanska koalicija. 

Premier: Mateusz Morawiecki (PiS)

 

Poljska je polnopravna članica Evropske unije od maja 2004 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, julij 2020.

 

Gospodarska politika vlade 

Vlada konservativne stranke Zakon in Pravičnost - PiS je po prihodu na oblast začela urejati številne državne institucije, vključno z mediji, sodstvom in ustavnim sodiščem. Uvedla je nove davke v številnih gospodarskih sektorjih, vključno s finančnim in trgovino na drobno, kjer so močno prisotna tudi tuja podjetja, čeprav je bila izvedba maloprodajnega davka odložena. Ti in drugi ukrepi za povečanje prihodkov verjetno ne bodo nadomestili večje javne porabe za socialno varstvo in obrambe ter načrtovano znižanje davčnih prihodkov zaradi znižanja zakonske upokojitvene starosti od oktobra 2017. Dejanja Rusije proti Ukrajini v letu 2014 so ponovno vrnila vprašanje varnosti nazaj na politični dnevni red. Sprejetje evra v bližnji prihodnosti verjetno ne bo prednostna naloga, zlasti glede na široko javno nasprotovanje. Ukrepi vlade pod vodstvom PiSa lahko Poljski preprečijo, da bi v celoti izkoristila finančne transfere iz EU.

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge