Poljska

Svetovalec na Poljskem

 

Kontaktne osebe  
Maja Šegota, ekonomska svetovalka Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi
 
 Matej Hojnik, Urška Leban Društvo in poslovni klub Triglav - RYSY
 


Predstavitev ekonomske svetovalke

 

Bilateralno gospodarsko sodelovanje

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Poljsko je zelo dobro. Že več let zapovrstjo se kaže trend rasti tako na izvozni kakor tudi uvozni strani. Hkrati je blagovna menjava med državama izredno uravnotežena, kar je tudi rezultat aktivnosti slovenskih podjetij ter njihovih investicij na Poljskem, ki se odražajo v obe smeri poslovanja.

O uspešnosti poslovanja med slovenskimi in poljskimi podjetji priča tudi obseg blagovne menjave (BM) med državama, ki je v letu 2019 znašal preko 1,9 milijarde EUR. Pri tem je izvoz dosegel 986,9 milijonov EUR (7,2 % povečanje glede na leto 2018), uvoz pa 921,1 milijonov EUR (2,7 % povečanje glede na leto 2018). Celotna BM v letu 2018 se je tako povečala za 5,0 % v primerjavi z letom 2018, kar Poljsko uvršča na 8. mesto med najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije. Blagovna menjava med Slovenijo in Poljsko je zelo enakomerna in dolgoročno naravnana, ne gre za letna ali sezonska nihanja v menjavi, ki bi bila rezultat enkratnih poslov.

Tudi v obdobju prvih devetih mesecev leta 2019 pri celotni vrednosti blagovne menjave med državama opažamo trend rasti, ki se s 1,5 milijarde EUR (6,6 % povečanje glede na enako obdobju predhodnega leta), uvršča na 8. mesto med vsemi državami, s katerimi posluje Slovenija. Izvoz slovenskega blaga je v tem obdobju dosegel 752,6 mio EUR (9,8 % rast glede na predhodno obdobje), uvoz pa 686.8 mio EUR (3,3 % povečanje glede na primerljivo obdobje leta 2018).

Trend rasti je prisoten tako pri izvozu, kakor tudi uvozu, blagovna menjava pa postaja izredno uravnotežena, saj je presežek med slovenskim izvozom ter uvozom v letu 2019 znašal samo 65,8 milijonov EUR. Izredno uravnotežena blagovna menjava med Slovenijo in Poljsko pa je tudi odraz aktivnosti številnih slovenski podjetij, ki so na poljskem trgu s svojimi investicijami prisotna že vrsto let. Gre za podjetja iz številnih sektorjev gospodarstva, pri čemer velja izpostaviti predvsem podjetja s področja farmacevtske industrije, elektronike in elektronskih delov ter gospodinjskih aparatov; v zadnjem obdobju se za poljski trg vse bolj zanimajo tudi slovenska "high-tech" podjetja.

Skupne investicije slovenskih podjetij na Poljskem so na dan 31.12.2019 znašale 100 mio EUR (Vir: Banka Slovenije, april 2020).

Na Poljsko se izvažajo oz. uvažajo podobni izdelki in blago, gre zgolj za rahlo zamenjano zaporedje menjave blaga na izvozni in uvozni strani. Blago, ki je predmet menjave, so različni stroji, električna in elektronska oprema, vozila ter rezervni deli, plastika in različni izdelki iz plastike ter mineralna goriva in olja, kakor tudi pohištvo in svetila.

Na področju turizma Poljska za Slovenijo predstavlja perspektiven in rastoči trg. V letu 2019 smo v Sloveniji zabeležili 5,9 % rast prihodov poljskih turistov (132.566 prihodov) in 5,2 % povečanje števila prenočitev (312.763 prenočitev) glede na predhodno leto 2019. Poljski turisti Slovenijo zaznavajo kot destinacijo, ki ponuja mir, sprehode in sprostitev v naravi. Za leto 2019 smo pred pandemijo z virusom COVID-19 pričakovali 8 % rast prihodov in 6 % rast prenočitev poljskih turistov, vendar bodo te številke sedaj zagotovo drugačne. V letu 2019 je bil delež prihodov poljskih turistov 2,9 %, delež prenočitev pa 2,75 % vseh prenočitev turistov v Sloveniji.

Poljski turisti za svojo počitniško destinacijo najpogosteje izberejo kraje ob morju, slovenske gore ter obiske večjih slovenskih mest. Običajno potujejo v poletni sezoni, vse več pa je tudi premožnih – zahtevnih gostov, ki so pripravljeni plačati več za butično ponudbo. Običajno se poljski turisti za izbiro svoje turistične destinacije odločajo na osnovi izkušenj, priporočil ter (tudi) cene. Vse več turistov spremlja potopisno literaturo in aktivnosti na spletu. Na osnovi opravljenih anket, poljski turisti ocenjujejo Slovenijo kot odprto in gostoljubno destinacijo, ki nudi veliko, se ponaša z lepo, zeleno, čisto in neokrnjeno naravo, trajnostnim turizmom in usmerjenostjo v zdrav način življenja.

Poljsko poslovno okolje in možnosti ter priložnosti za sodelovanje

Poljska s svojimi 38,8 milijona prebivalcev predstavlja velik trg, na katerem se ponujajo številne priložnostmi in možnosti za sodelovanje. Administrativno je razdeljena na 16 vojvodstev (regij), 379 okrožij in 2.487 občin oz. lokalnih skupnosti. Vojvodstva na podlagi svojih razvojnih načrtov in možnosti spodbujajo razvoj različnih gospodarskih panog. Poslovanje slovenskega gospodarstva s poljskimi partnerji se povečuje zelo stabilno in uravnoteženo. Kot izredno napreden in uspešen za navezovanje poslovnih stikov, velja izpostaviti zahodni in južni del Poljske, kjer ima industrijska proizvodnja dolgoletno tradicijo in dobre, predvsem tehniške univerze, ki so zelo vpete v gospodarstvo ter so tudi pomemben "bazen", iz katerega prihajajo visoko usposobljeni kadri, ki so hitro zaposljivi v gospodarskem okolju.

Zaradi pandemije s COVID-19, ki je močno prizadela tudi poljsko gospodarstvo, se bo po prvih napovedih le-to, v letu 2020 skrčilo za 3,4 %, v primerjavi z letom 2019. Poljski BDP se bo letos prvič znižal, saj je imel trend rasti vse od zgodnjih 1990-ih. Javnofinančni primanjkljaj bo zaradi programov državne pomoči, pristal na 8,4 % BDP; medtem, ko je bil leta 2019 0,7 %.  Država bo svoj dolg povečala na 55,2 odstotka BDP. Za pričakovati je, da bo letna stopnja inflacije letos pristala na 2,8 % zaradi nižje poslovne dejavnosti in šibkejšega trga dela.

Poljska pa se je tudi pri črpanju EU kohezijskih sredstev izkazala kot ena najbolj uspešnih med vsemi članicami EU. Država izredno veliko sredstev namenja za izgradnjo infrastrukture na vseh področjih. Po celotnem ozemlju države se gradijo številne avtoceste, železnice, napoveduje se tudi izgradnja novega letališča v Varšavi ter železniškega vozlišča, s čimer si Poljska želi postati transportni "hub" za med-kontinentalne povezave v tem delu Evrope. S temi velikimi projekti se na Poljskem odpirajo možnosti za številna slovenska podjetja, ki razpolagajo z znanjem, predvsem na področju opremljanja teh objektov. Slovenska podjetja lahko sodelujejo samostojno oz. v sodelovanju s poljskimi ali tujimi partnerji, s čimer si zagotovijo učinkovitejše sodelovanje na javnih razpisih, kjer imajo domača podjetja nemalokrat prednost zaradi dobrega poznavanja svojega/domačega poslovnega okolja.

Poljaki so kot poslovni pogajalci dosledni, trdi, dobro pripravljeni in cenovno občutljivi, zahtevni pa so tudi glede kakovosti proizvodov, saj so na tem trgu prisotne že vse svetovne multinacionalke s svojo pestro ponudbo. Vsak poslovni dogovor skrbno zapišejo v pogodbo, tudi v "drobni tisk", naključij ni. Ko pa je pogodba podpisana, se je dosledno držijo ter so zanesljivi in dolgoročni partnerji. (Op.: na sestanke je potrebno priti dobro pripravljen, dobro je, če podjetja ne predstavlja samo ena oseba, temveč naj bo zraven še vsaj en strokovnjak, kar daje po mnenju poljskih sogovornikov večjo resnost in pripravljenost za pogajanja in dogovore.)

Glede možnosti in priložnosti za sodelovanje slovenskih podjetij na poljskem trgu, še posebej izpostavljamo naslednja področja: digitalizacija, kibernetska varnost, inovativnost, "smart cities", medicinska oprema in tehnologije, robotika – vključno z industrijo 4.0., avtomobilska industrija, vse vrste "high–tech" proizvodov in sodelovanje start-up podjetij. Možnosti se ponujajo tudi na področju opremljanja, še posebej izpostavljamo področje opremljanja velikih infrastrukturnih projektov – prometna varnost; v sodelovanju s poljskimi ali tujimi/globalnimi partnerji.

Sicer je na Poljskem izredno veliko tujih neposrednih investicij usmerjenih v avtomobilski sektor, letalsko industrijo (proizvajajo rezervne dele za ameriški Boeing), vesoljske tehnologije, strojno in jeklarsko industrijo, storitvene centre, razvoj in raziskave, informacijsko tehnologijo, telekomunikacije, energetiko, biotehnologijo, elektroniko, trg gospodinjskih aparatov, gradnjo ladij (plovil/jaht) ter obnovljivih virov energije. V zadnjem obdobju Poljska vse bolj kot svojo prioritetno dejavnost izpostavlja digitalizacijo in področje kibernetske varnosti (oz. "cyber-security"), za kar namenja znatna finančna sredstva. Poljska si prizadeva pritegniti inovativna podjetja iz vseh sektorjev gospodarstva. Posebne spodbude namenjajo mladim in perspektivnim start-up podjetjem.

Poljska agencija za tuje investicije nudi investitorjem brezplačno pomoč pri iskanju najboljše lokacije za investiranje, pri iskanju poslovnih partnerjev, kakor tudi dobaviteljev. Podjetnikom namenja različne spodbude ter podporo v celotnem investicijskem procesu.

Tuji investitorji vidijo prednosti Poljske kot lokacije za njihove investicije v dobro izobraženi in usposobljeni delovni sili, ki je (še vedno) relativno cenejša kot v primerljivih evropskih državah. Privlačnost Poljske za tuje investitorje pa se kaže tudi v bližini najpomembnejših trgov, dobri infrastrukturni povezavi, politični stabilnosti ter v velikosti države.

Z vsemi aktivnostmi, ki jih je Veleposlaništvo RS v Varšavi v sodelovanju s slovenskimi institucijami ter podjetji že izvedlo do sedaj ter tudi z dogodki, ki jih načrtujemo v letošnjem letu, smo prepričani, da bo trend rasti blagovne menjave stabilen oz. naraščajoč tudi v prihodnje.

Na veleposlaništvu si bomo še posebej prizadevali, da bo to sodelovanje usmerjeno na področja, ki so državama komplementarna in kjer se lahko dosega visoka dodana vrednost. Potrebna je tudi stalna prisotnost na trgu ter prisotnost slovenskega kadra v podjetju – vsaj vodilnega. Podjetja, ki se odločajo glede stalne prisotnosti na Poljskem, imajo boljše možnosti za svoj obstoj na tem trgu ter možnosti za povečanje prodajnih rezultatov. O tem pričajo tudi primeri nekaterih uspešnih slovenskih podjetij, ki imajo na Poljskem svoje proizvodne in/ali distribucijske kapacitete. Tega prevladujočega modela osvajanja poljskega trga se poslužujejo številna evropska in globalna podjetja. Poljska pri tem lahko služi tudi kot odskočna deska za osvajanje tujih trgov v soseščini in v regiji.

Dejstvo, da ima podjetje svoje predstavništvo/agenta, ima na Poljskem svojo težo in vlogo, ki je prepoznana in krepi blagovno znamko. Slednje je relevantno zaradi izjemno visoke mednarodne konkurence.

Poljski trg je zasičen z raznovrstno tujo ponudbo, vendar je še vedno prostora za inovativna podjetja, ki lahko ponudijo poljskemu trgu nekaj novega, "nišnega" ali pa skupaj s poljskimi podjetji nastopajo na tretjih trgih. Za dobra podjetja, ki imajo kvaliteten proizvod, se vedno najdejo priložnosti za prodor in uspeh na tem trgu.

Za podjetja, ki šele vstopajo na poljski trg, je priporočljivo, da se v prvi fazi nastopa na poljskem trgu udeležijo posameznih specializiranih sejmov in promocijskih dogodkov, na katerih lahko predstavijo svoje izdelke.

Pri zagotavljanju storitev za slovenska podjetja so v veliko pomoč tudi častni konzuli, ki veleposlaništvu po potrebi lahko pomagajo poiskati odgovore na vprašanja ter kontakte na lokalnem nivoju. Trenutno ima Republika Slovenija na Poljskem štiri Častne konzulate, ki jih vodijo častni konzuli: v Torunju, v Zieloni Góri, v Lublinu ter od oktobra leta 2019 tudi v Katovicah.

Ker je Veleposlaništvo RS v Varšavi akreditirano tudi v Republiki Litvi, Republiki Estoniji ter v Republiki Latviji, storitve gospodarske diplomacije nudimo tudi tistim podjetjem, ki jih zanima poslovanje na omenjenih trgih. Na Veleposlaništvu RS v Varšavi bomo veseli vašega obiska ter vam bomo po svojih močeh skušali pomagati pri lažjem vstopu na velik in perspektiven poljski trg ter trge ostalih držav akreditacije.

Maja Šegota

 

Lokacija in kontaktni podatki

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi
Ekonomska svetovalka: Maja Šegota


Al. J. Ch. Szucha 17/19, IV p., 02-580 Warszawa, Polska

T: 00 48 22 849 82 82, 00 48 22 849 84 84
F: 00 48 22 848 40 90
E: maja.segota@gov.si
E: sloembassy.warsaw@gov.si

Uradne ure kunzularnega oddelka so v ponedeljek, sredo in petek od 9h do 12h ter ob sredah od 14h do 16h. Izven omenjenih ur je veleposlaništvo za nujne primere ves čas dosegljivo na dežurnem telefonu: + 48 794 146 000.




Posodobljno: 18.5.2020