Evropski laboratoriji bodo prejeli 2,5 mlrd EUR v okviru EU zakona o čipih

 

Evropski laboratoriji bodo vzpostavili 2,5 mlrd EUR vredno pilotno linijo NanoIC

Vodilni evropski raziskovalni laboratoriji bodo v okviru evropskega zakona o čipih prejeli 2,5 mlrd EUR sredstev za postavitev pilotne linije za razvoj in testiranje prihodnjih generacij naprednih računalniških čipov.

43 mlrd EUR vreden EU zakon o čipih je bil objavljen leta 2023, z namenom podpore evropski proizvodnji čipov, kot odgovor na načrte Kitajske, ZDA in drugih vlad, da podprejo svoje industrije po pomanjkanju med pandemijo Covid.19.

Raziskovalno središče Imec (mednarodna raziskovalna in razvojna organizacija, dejavna na področjih nanoelektronike in digitalnih tehnologij s sedežem v Leuvnu v Belgiji) bo vzpostavilo pilotno linijo za čipe pod 2 nanometra, da bi evropski industriji, akademikom in novoustanovljenim podjetjem pomagali pri dostopu do tehnologije izdelave čipov, ki bi bila sicer predraga za testiranje ali uporabo v razvoju.



Vrhunski izdelovalci čipov, kot so TSMC, Intel in Samsung, letos in prihodnje leto lansirajo 2-nanometrske čipe v komercialnih obratih ali tovarnah, vrednih 20 mlrd EUR.

Evropska linija za raziskave in razvoj je namenjena pomoči pri razvoju prihodnjih generacij še naprednejših čipov in bo opremljena z opremo evropskih in svetovnih podjetij za opremo in materiale.

Izvršni direktor Imeca, Luc Van den Hove meni, da bodo sredstva omogočila podvojitev obsega in hitrosti učenja, pospešila hitrost inovacij, okrepila evropski ekosistem čipov in spodbudila gospodarsko rast v Evropi.

Pilotna linija NanoIC bo podpirala različne industrije v Evropi, vključno z avtomobilsko industrijo, IKT in zdravstvom.

Različni EU programi in belgijska vlada Flandrije bodo zagotovili 1,4 mlrd EUR sredstev, konkurenti v industriji, vključno z vodilnim proizvajalcem opreme ASML, pa so zagotovili 1,1 mlrd EUR.

Drugi sodelujoči raziskovalni laboratoriji vključujejo CEA-Leti iz Francije, Fraunhofer iz Nemčije, VTT iz Finske, CSSNT iz Romunije in Tyndall Institute iz Irske.

Finančna pomoč v okviru načrta EU večinoma prihaja iz držav članic EU in zaostaja za finančnimi sredstvi, prejetimi v drugih regijah. Do sedaj je samo STMicroelectronics potrdil prejem 2,9 mlrd EUR pomoči iz Francije za tovarno v Crollesu.
Intel in TSMC še vedno čakata na odobritev EU za več mlrd EUR nemškega državnega financiranja, s katerim nameravata letos začeti z gradnjo tovarn v Magdeburgu in Dresdnu.
 

Evropski zakon o čipih

Cilj evropskega zakona o čipih je okrepiti konkurenčnost in odpornost Evrope na področju polprevodniških tehnologij in aplikacij ter pomagati pri digitalnem in zelenem prehodu. Zakon je začel veljati 21. septembra 2023.

Zakon namerava skupaj z državami članicami in njenimi mednarodnimi partnerji mobilizirati več kot 43 mlrd EUR javnih in zasebnih naložb, ter določiti ukrepe za pripravo, predvidevanje in hiter odziv na kakršne koli prihodnje motnje v dobavni verigi.

Zakon o čipih naj bi sprožil dodatne javne in zasebne naložbe v višini več kot 15 mlrd EUR.
 

Globalni trg čipov

Glede na analizo Global Semiconductor Industry Outlook 2024, ki jo je objavil MarketsAndMarkets, je globalni trg polprevodnikov v letu 2023 upadel in dosegel vrednost 528,8 mlrd USD (489 mlrd EUR).

Ob zaključku leta 2023 se je industrija polprevodnikov soočala s precejšnjim upadom, predvsem zaradi zmanjšanja povpraševanja po pametnih telefonih in osebnih računalnikih. Tudi padec porabe podatkovnih centrov in hiperskalerjev je dodatno prispeval k zmanjšanju prihodkov v tem letu.

V središču razvoja leta 2023 so bile izvedbe zasnove nabora čipov s strani tehnoloških velikanov, kot so Intel, Marvell in AMD, skupaj z razvojem Co-packaged Optics (CPO) in pomnilniki naslednje generacije, kot je magnetorezivni pomnilnik z naključnim dostopom (MRAM) in pomnilnik s faznim spreminjanjem ( PCM)
 
V letu 2024 naj bi po napovedih analitikov globalni trg polprevodnikov zrasel za 16 % in dosegel vrednost 616,5 mlrd USD (570,1 mlrd EUR).

Rast trga bodo spodbujale nenehne inovacije izdelkov, naraščajoče povpraševanje po polprevodnikih iz podatkovnih centrov AI, računalništva naslednje generacije in aplikacij HPC, skupaj z rastjo polprevodnikov v osebnih vozilih in avtomobilska elektrifikacija.

Svetovni trg polprevodnikov bo leta 2024 doživel močan vzpon, pri čemer se pričakuje znatna rast v diskretnih, senzorskih, analognih, logičnih, mikro in pomnilniških segmentih.


Viri: Factiva, Reuters, European Commission, MarketsAndMarkets

 

Preberite še: 

Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav
 
Japonska želi postati vodilna proizvajalka polprevodnikov



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.