Belgija 
Predstavitev gospodarstva Belgije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Royaume de Belgique/Koninkrijk België/Kraljevina Belgija |
| Mednarodna oznaka | BE/BEL |
| Glavno mesto | Bruselj |
| Velikost (km2) | 30.528 |
| Prebivalci (mio) | 11,6 |
| Uradni jezik | Nizozemski, francoski, nemški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (57,1 %), muslimani (6,8 %), protestanti (2,3 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | +61 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Regija Bruselj | 1.218.255 |
| Flamska regija | 6.629.143 |
| Valonska regija | 3.645.243 |
| Pokrajina Antwerpen | 1.869.730 |
| Pokrajina Vzhodna Flandrija | 1.525.255 |
| Provinca Hainaut | 1.346.840 |
| Pokrajina Zahodna Flandrija | 1.200.945 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija z zvezno politično strukturo |
|
Zakonodajna oblast: |
Zbornica predstavnikov (parlament) šteje 150 članov izvoljenih neposredno po proporcionalnem sistemu; senat šteje 60 članov, 50 jih imenujejo regionalni in občinski parlamenti, deset članov pa je kooptiranih. |
|
Volitve: |
Zadnje zvezne, regionalne in evropske parlamentarne volitve so potekale 26. maja 2019; naslednje volitve bodo maja 2024. Zmagovalka zveznih parlamentarnih volitev je flamska nacionalistična stranka N-VA. |
|
Vodstvo države: |
Kralj Philippe je prevzel prestol 21. julija 2013. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov s premierjem na čelu, ki ga imenuje kralj na podlagi zmožnosti pridobitve podpore v zbornici predstavnikov. Premier: Alexander DE CROO (od 1. oktobra 2020) |
Belgija je ustanovna članica EU (Evropska unija). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU.
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 11,7 | 11,7 | 11,6 | 11,6 | 11,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 382 | 379 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 593,1 | 565,4 | 549,8 | 457,4 | 477,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 50.697 | 48.458 | 47.259 | 39.467 | 41.423 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 635,3 | 610,7 | 568,6 | 538,7 | 557,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 54.306 | 52.343 | 48.884 | 46.480 | 48.294 |
| Rast BDP (v %): | 1,5 | 3,1 | 6,1 | -5,7 | 2,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,3 | 6,5 | 6,3 | 5,6 | 5,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,8 | 4,4 | 3,2 | 0,4 | 1,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -318,4 | -318,0 | -307,6 | -255,0 | -279,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 342,7 | 339,3 | 337,4 | 259,6 | 282,1 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,2 | 4,3 | 8,1 | -5,5 | 2,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,0 | 4,8 | 7,4 | -5,9 | 1,6 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | -11,2 | -33,7 | -32,0 | -15,4 | -26,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 73,6+ | 428,8 | 382,1 | 418,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 149,5+ | 771,8 | 625,5 | 694,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 25 | 27 | 27 | 27 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 46 | 45 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je v Belgiji v Q1 2022 povečala na 1.658,23 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača je v letu 2021 znašala 3.651,00 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,2 | 5,0 | 2,4 | 2,2 |
| Rast javne potrošnje | 2,0 | 1,8 | 1,5 | 1,5 |
| Rast investicij | 8,0 | 5,0 | 3,8 | 3,7 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Belgija izvozila za 235,8 mlrd EUR, uvozila pa za 243,2 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -7,4 mlrd EUR. Belgija je v letu 2020 največ izvažala farmacevtske izdelke, vozila, strojno opremo, plastiko in plastične izdelke ter kemikalije. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Nemčija, kamor so izvozili 17,4 % od celotnega izvoza. Sledijo Francija, Nizozemska, Združeno kraljestvo in ZDA. Belgija je v letu 2020 največ uvažala farmacevtske izdelke, vozila, mineralna goriva, strojno opremo ter kemikalije. Največ so uvozili iz Nizozemske (16,6 % od celotnega uvoza), Nemčije, Francije, ZDA in Kitajske.
Belgija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Farmacevtski izdelki | 13,0 | Farmacevtski izdelki | 14,7 |
| Vozila | 12,5 | Vozila | 11,9 |
| Mineralna goriva, olja | 8,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,0 | Plastika in plastični izdelki | 6,6 |
| Organski kemijski proizvodi | 6,4 | Organski kemijski proizvodi | 6,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nizozemska | 16,6 | Nemčija | 17,4 |
| Nemčija | 13,7 | Francija | 13,7 |
| Francija | 9,9 | Nizozemska | 11,5 |
| ZDA | 7,0 | Združeno kraljestvo | 7,6 |
| Kitajska | 5,2 | ZDA | 7,1 |
| Slovenija (61. mesto) | 0,1 | Slovenija (51. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Belgiji so v letu 2016 znašale 450,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2013 je znašala -3,3%. Celotne izhodne TNI Belgije so v letu 2016 znašale 532,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2013 pa je znašala 6,3%.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Belgiji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - april 2019 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 59,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa jim Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju kemikalij in originalnih avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2019
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 17.643,6 |
| Nemčija | 7.982,4 |
| Francija | 5.239,9 |
| Švica | 4.932,7 |
| Nizozemska | 4.855,8 |
| Druge države | 18.846,9 |
| Skupaj | 59.501,1 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2019
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Kemikalije | 9.036,7 |
| Orig. avtomobilski deli | 6.287,7 |
| Transport | 5.309,2 |
| Progr. opr. in IT storitve | 3.271,4 |
| Farmacija | 2.366,3 |
| Drugi sektorji | 33.229,8 |
| Skupaj | 59.501,1 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2019
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Ford | 2.249,6 |
| BASF Antwerpen | 807,2 |
| Nike | 639,3 |
| Pfizer | 559,4 |
| Air Liquide | 292,5 |
| Volvo Trucks | 258,7 |
| Lanxess | 213,3 |
Vir: FDI Intelligence, julij 2019.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
