Srbija

Prodaja v Srbijo

Tržne poti, distribucija

Ker je tržišče blaga široke potrošnje popolnoma odprto, se na trgu pojavljajo ponudniki vseh svetovnih blagovnih znamk, ki nastopajo prek svojih zastopnikov ali pa neposredno s svojimi prodajalnami.

Homogenost trga je razmeroma nizka. Poleg nekaj velikih trgovskih sistemov, ki delujejo predvsem na področju prehrambenih proizvodov, je disperzija malih ponudnikov in posrednikov izredno velika. Vrsta trgovskih podjetij s področja tekstila, obutve in pohištva je v stečajnem postopku ali tik pred njim in v velikih likvidnostnih težavah. Mala trgovska podjetja in posamezni trgovci ali zastopniki niso sposobni zagotavljati večjih naročil oziroma financirati zalog.

Veliko blaga široke potrošnje se prodaja na odprtih tržnicah, pogosto brez nadzora ustreznosti ali zagotovljene kakovosti..

 

Tržno komuniciranje, promocija

Najmočnejši medij tržnega komuniciranja v Republiki Srbiji je televizija, ki ima tudi največji tržni delež oglaševalcev (61 odstotkov). Sledijo tiskani mediji (21%), »outdoor« oglaševanje (12%) (billboardi, premični mediji-avtobusi, plakati ipd.) ter radio (5%). Radijski medij je popularen zaradi velike pokritosti ter še vedno nizkih cen oglaševanja. Internetno oglaševanje je še vedno zapostavljeno (le 0,75%), kar je nelogično saj Srbi v povprečju dnevno namenjajo 119 minut svojega časa za Internet, kar je takoj za gledanjem televizije (210 minut). V porastu so oblike direktnega marketinga in promocije. Cene agencijskih storitev, predvsem kreativnih, so občutno nižje kot v Sloveniji.


Najbolj gledani televizijski programi v Srbiji so TV PINK, RTS1, RTS2, Prva, N1, Televizija Vojvodina in B92, kjer je oglasni prostor tudi najdražji.

Z uvedbo Zakona o oglaševanju (Sl. glasnik RS br. 79/2005 i br. 83/2014) se je tudi v Srbiji na sodoben način začelo urejati to področje. Z njim se omejuje čas oglaševanja na televiziji in radiu, tuja pravne in fizične osebe pa imajo pri oglaševanju iste pravice in obveznosti kot domače.

Informacije o TV postajah, nacionalnih častnikih, tiskanih medijih, radijskih postajah, »outdoor« agencijah in kinodvoranah lahko najdete na spletnih straneh:

 

Plačevanje

Srbija se vedno ostaja v najvišjem rizičnem razredu (7a) po OECD klasifikaciji, ki je eden glavnih indikatorjev plačilne rizičnosti države. Iz tega razloga so še vedno pogosta oblika mednarodnih plačil avansi, akreditivi in bančne garancije. Še posebej, ker se vse pogosteje v mednarodni trgovini pojavljajo mala in neuveljavljena podjetja.

Velik premik pa je opazen pri vse obsežnejši prodaji na odprt račun, saj so nekatera podjetja postala izredno tržno uspešna in zahtevajo enako konkurenčne plačilne pogoje kot podjetja v EU. V ta namen se tuja podjetja vse pogosteje odločajo za zavarovanje terjatev pred komercialnimi riziki do srbskih kupcev, ki jih je v Sloveniji mogoče zavarovati pri SID - Prva kreditna zavarovalnica. Obstajajo tudi druge oblike zavarovana terjatev preko faktorinških podjetij, ki jih v Sloveniji ponujajo A Faktor d.o.o., Prvi faktor d.o.o. in Finea d.o.o.

V notranjem prometu pa se pri plačevanju, kot oblika zavarovanja, pogosto uporablja menica. Menica je z zakonskimi ureditvami postala zelo siguren način plačila, saj v primeru neplačila pri Narodni Banki Srbije avtomatično blokira vse kupčeve račune. Zaradi preglednosti poslovanja podjetij je pri Narodni Banki Srbije prav tako možno preveriti letne bilančne izkaze, kar je še dodatno izboljšalo plačilno disciplino. Osnovne informacije o letnih izkazih ter informacije o registraciji, lastništvu in zastopnikih podjetja dobite na strani Agencije za privredne registre.

Običajni plačilni pogoji v Srbiji v povprečju segajo od 60 do 120 dni in so odvisni predvsem od pogajalske moči kupca in ponudnika, ki se mora vse pogosteje soočati z izjemno močno konkurenco tujih in prebujajočih se domačih ponudnikov.

V Srbiji trenutno posluje 30 bank, od katerih jih je kar 20 v lasti mednarodnih bančnih institucij, tako da je poslovanje preko njih izjemno varno. Njihovo število se bo verjetno nekoliko zmanjšalo zaradi procesa konsolidacije. V Srbiji sta od slovenskih bank prisotni NLB in KBM. Spisek poslovnih bank in njihovih poslovalnic v Srbiji pa lahko najdete na spletni strani Narode banke Srbije.

 

Transport

Za izvoz blaga iz Slovenije v Srbijo je najbolj enostavno uporabiti domače prevoznike, ki imajo tudi svoja skladišča in špeditersko službo. Takšni, ki nudijo logistični servis in imajo že obstoječe poslovne povezave v Srbiji, so npr. Fersped, Intereuropa, Intertrans d.d., Tintter, Tranšped.

Več informacij: www.pks.rs/e-learning/fiata/osnove/pojam/osnove.htm

Možno je izbrati različne načine prevoza v Srbijo, ki trajajo različno dolgo:

 

  • ekspresne pošiljke DHL, TNT, UPS, FEDEX, DTS, AKS express kurir, City express, Bexexpress, Post express - 2 do 5 dni;
  • zbirniki, odhod iz Ljubljane (BTC) trikrat tedensko - 2 do 3 dni;
  • kamionski prevozi - 2 do 3 dni;
  • železniški prevozi - odprava možna kot posamezne vagonske pošiljke, vagonske kompozicije in kot celotne kompozicije - 3 do 4 dni;
  • letalski prevozi (vsak dan),
  • avtobusni prevozi (vsak dan),
  • prevoz v lastni organizaciji prek spletne strani Prevoz.org.


Čas trajanja prevoza blaga s kamionom je od dva do največ tri dni (odvisno od destinacije, treba je biti pozoren na praznike in čas dopustov, ko je promet na mejnih prehodih s Srbijo omejen). Glede carinskih formalnosti je večina predpisov usklajena z evropsko carinsko regulativo.

Več o veleprodajnih in maloprodajnih sistemih v Srbiji.

 

Poglejte si tudi: