Evropska vesoljska industrija zaostaja za velikimi vesoljskimi silami

 

ESA napovedala natečaj za izdelavo vesoljske tovorne ladje

Evropska vesoljska agencija (ESA) je 6. novembra napovedala, da bo organizirala natečaj za izgradnjo vesoljske ladje za dostavo tovora na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). To predstavlja potencialni prvi korak k neodvisnim misijam z astronavti.

22 držav članic ESA, katerih vesoljski ministri so se srečali na dvodnevnem vrhu v mestu Sevilla v Španiji, se je prav tako strinjalo, da bo zagotovilo finančno podporo za dolgo odloženo evropsko raketo Ariane 6.

Vrh se je odvijal v dokaj težkem obdobju za evropska vesoljska prizadevanja, saj zaradi zamude Ariane 6 Evropa ni imela možnosti, da bi samostojno poslala svoje misije v vesolje.

Evropa se na področju vesoljske industrije sooča z vse večjo konkurenco, ne samo iz ZDA, ampak tudi s strani Kitajske in Indije ter zasebnih podjetij, kot je SpaceX milijarderja Elona Muska.

Vodja ESA Josef Aschbacher je na vrhu povedal, da se novo gospodarstvo razvija v nizki zemeljski orbiti, ki bo preoblikovalo raziskovanje vesolja. Pri tem prednjačijo zasebna podjetja, tako na področju lansirnih naprav kot tudi pri raziskavah.

Aschbacher je predlagal tekmovanje med inovativnimi evropskimi podjetji za razvoj vesoljske ladje, ki bi do leta 2028 prepeljala tovor na ISS in ga nato pripeljala nazaj na Zemljo. Projekt bo zahteval zmožnost transporta, pristajanja in ponovnega vstopa, česar Evropa danes nima. Servisno vozilo bi se lahko pozneje razvilo v vozilo za posadko in bi bilo namenjeno tudi drugim destinacijam zunaj nizke Zemljine orbite.

Aschbacher je Evropo tudi pozval, naj se odloči o obsegu svojih ambicij v vesolju. Aprila so strokovnjaki v poročilu, ki ga je naročila ESA, pozvali Evropo, naj vzpostavi trajno prisotnost na površju Lune.

Nova pobuda je podprta s 75 mio EUR javnega začetnega financiranja.
 

Evropska kriza na področju lansirnih naprav

Namen vrha je bil tudi obravnava evropske krize z lansirnimi napravami, ki velja za eno najresnejših v zgodovini evropskih vesoljskih prizadevanj.

Evropska raketa Ariane 6 nove generacije naj bi po že 4 letni zamudi svoj prvi polet opravila šele naslednje leto.

Evropa je izgubila dostop do ruskih raket sojuz, potem ko je Moskva lani napadla Ukrajino, njena manjša lansirna raketa Vega C pa je še vedno prizemljena po neuspehu prvega komercialnega leta decembra.

3 največje donatorke Evropske vesoljske agencije, Francija, Nemčija in Italija, so sklenile sporazum, da bodo države, vključene v obstoječe lansirnike, zagotovile 340 mio EUR letne podpore za Ariane 6 in 21 mio EUR za Vega-C od leta 2026. To naj bi pomagalo odpraviti vrzel med naraščajočimi stroški in tržnimi cenami.

Zagotovili so tudi 4 institucionalne izstrelitve na leto za Ariane 6 in 3 za Vega-C. Sporazum zagotavlja drugo serijo izstrelitev Ariane 6 od letov 16 do 42, potem ko so prejšnje zaveze zajemale uvodni testni let in 14 komercialnih izstrelitev. To bo Airbusu in drugim izvajalcem dalo več samozavesti pri naročanju delov. V zameno bo morala industrija znižati stroške za -11 %. Ariane 6 izdeluje podjetje Airbus-Safran ArianeGroup.

ESA je na vrhu v Španiji tudi napovedala, da bo izkoristila prostor za bolj zeleno prihodnost. ESA in Evropska unija sta se namreč dogovorili, da bosta združili moči za pospešitev uporabe misij opazovanja Zemlje za zbiranje podatkov o podnebnih spremembah.
 

Slovenija je na vesoljskem vrhu v Sevilli podala prošnjo za polnopravno članstvo v ESA

S tem korakom se je začelo približno leto dni dolgo obdobje, v katerem bodo organi in delovna telesa ESA preverjali pripravljenost Slovenije za polnopravno članstvo. Končno odločitev o članstvu bo sprejel svet ESA leta 2024.

Slovenija je prejšnji teden sprejela svojo vesoljsko strategijo 2030, kar je bil še zadnji formalni korak pred oddajo prošnje za članstvo v ESA.

Kot navaja bne IntelliNews, je slovenski vesoljski sektor postal ena najhitreje rastočih industrij v državi. Ta sektor, ki je priznan po znatnih multiplikacijskih učinkih na gospodarsko rast in zaposlovanje, ima vse pomembnejšo vlogo v vsakdanjem življenju, zahvaljujoč digitalizaciji družbe.

Poleg tega znatne naložbe v raziskave in razvoj na tem področju prinašajo prelomne rešitve, ki prežemajo različne sektorje, vključno s prometom, kmetijstvom, energijo, gospodarstvom, varnostjo, zdravjem in izobraževanjem.

Slovenija večino svojih vesoljskih prizadevanj izvaja prek obstoječega pridruženega članstva v Evropskem vesoljskem inštitutu (ESI).


 
Viri: Factiva, Reuters, bne IntelliNews, ESA

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav 

Indija se je s pristankom na Luni pridružila svetovnim vesoljskim velesilam



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.